by Sonja Kolar | Dec 16, 2021 | Zanimivosti
Čeprav obstaja več ravni komunikacije, denimo verbalna, jezik ostaja njeno temeljno sredstvo. In ta je veliko lažja v kolikor premoremo širok besedni zaklad, ki ga pridobivamo vse od rojstva dalje. A četudi v otroštvu nismo veliko brali in imeli zanimivih, pomensko bogatih pogovorov, ki bi nam odpirali vrata v neznane svetove, je mogoče zaostanek nadoknaditi. Ne glede na to pa je nadvse pomembno, da z jeziki, ki jih govorimo, ostajamo v tesnem stiku, saj gre za živo, neprestano razvijajočo in spreminjajočo se tvorbo.
Prav zato bomo danes vzeli pod drobnogled slovenščini nadvse sorodno hrvaščino. Praksa nam namreč kaže, da prevajanje tako iz hrvaščine v slovenščino kot obratno vzbuja precej nelagodja. Številni se namreč čutijo sposobne besedilo prenesti v drug jezik kar sami, kar pa se nemalokrat izkaže za napačno odločitev. Kot vsako delo, tudi prevajanje zahteva strokovnjake, pri čemer že dolgo več ne velja, da so ugodni prevodi tudi “poceni” prevodi, kakor marsikdaj imenujemo izdelke slabe kakovosti.
Celo nasprotno. V Grens-timu smo strokovno usposobljeni za prevajanje, hrvaščina, slovenščina in tudi angleščina pa so brez dvoma ene naših najmočnejših točk, vendar navkljub temu ostajamo cenovno dostopni.
Naše osnovno vodilo je, da si vaše besedilo, kot vsako drugo, zasluži dobrega prevajalca. Ukvarjamo se s prevodi vseh vrst besedil, zato nas kontaktirajte in poslali vam bomo ponudbo, ki vam bo pokazala, da se ne ponašamo zaman tako s kakovostnimi kot poceni prevodi.
A še preden nas kontaktirate, se posvetimo nekaterim tipičnim napakam prevajanja iz slovenščine v hrvaščino oziroma obratno.
Prevajanje: zakaj nam slovenščina in hrvaščina povzročata preglavice?
Da bi razumeli vse pasti, s katerimi se soočamo prevajalci, je treba poznati ozadje in izvor jezika oziroma jezikov, ki se jim posvečamo. Hrvaščina, enako kot slovenščina, sodi v vejo južnoslovanskih jezikov, ki je podskupina slovanskih. Se pa južnoslovanski jeziki delijo na vzhodne ter zahodne. Vzhodno vejo tvorijo bolgarščina, makedonščina in stara cerkvena slovanščina. Kot zanimivost lahko omenimo, da slednja velja za prvi pisani južnoslovanski jezik, ki sega v 9. stoletje. Za razliko od vzhodne, zahodno vejo sestavljajo bosanščina, črnogorščina, srbščina in hrvaščina ter slovenščina, pri čemer sta si slednji dve od nekdaj nadvse blizu.
In čeprav bi to lahko pomenilo, da bosta brez težav potekala tako sporazumevanje kot prevajanje, hrvaščina in slovenščina govorce soočata s številnimi zagatami. Tudi zato, ker je napake, kadar gre za dva sorodna jezika, izredno težko opaziti. Prevajanje iz slovenščine v hrvaščino ali obratno zato ni nič lažje, prej težje. Kajti …
Slovenščina pozna dvojino, hrvaščina pa ne
Slovenščina je eden izredno redkih jezikov, ki so ohranili dvojino. A v preteklosti ta ni veljala za posebnost, saj je bila prisotna že v indoevropskem prajeziku in je bila del številnih starih jezikov. Se je pa sčasoma izgubila, kar je poleg arhaizmov in skladnje eden od razlogov, zaradi katerih stare jezike dandanes slabo razumemo ali sploh ne. Ti prav zato kličejo po prevajanju, cena za pridobitev ustreznega znanja pa je izredno visoka, saj je prevajanje zaposlitev, ki terja nenehno pozornost in leta, desetletja študija. Ker dvojine ne pozna jezik, ki se mu posvečamo v tem prispevku (hrvaščina), prevod hitro povzročiti številne napake, za katere sami, če nismo strokovno usposobljeni prav za prevajanje, niti ne vemo.
Hrvaščina ima sedem sklonov, slovenščina le šest
Prevajanje (hrvaščina–slovenščina in obratno) je zahtevno tudi zato, ker hrvaščina za razliko od slovenščine pozna sedmi sklon (vokativ), ki se sicer uporablja izključno za klicanje. Vendar prav ta bogatost zna biti pomemben del leposlovja in drugih vrst besedil, zato je resnično pomembno, da prevajanje zaupate nekomu, ki pozna vse ravni jezika.
Da bo razlika bolj jasna, v spodnji tabeli navajamo sklone obeh.
| Slovenski jezik pozna šest sklonov.
| imenovalnik |
Kdo ali kaj? |
| rodilnik |
Koga ali česa? |
| dajalnik |
Komu ali čemu? |
| tožilnik |
Koga ali kaj? |
| mestnik |
Pri kom ali pri čem? oz. O kom ali o čem? |
| orodnik |
S kom ali s čim? |
Hrvaški jezik pozna sedem sklonov.
| nominativ |
Tko? Što? |
| akuzativ |
Koga? Što? |
| genitiv |
Koga? Čega? |
| dativ |
Komu? Čemu? |
| lokativ |
O kom? O čem? |
| instrumental |
S kim? S čim? |
| vokativ |
Oj! Ej! |
|
Posebnost vokativa je med drugim ta, da je lahko izvzet iz stavčne strukture in stoji samostojno. Za primer: v slovenščini bi Ivana poklicali z vzklikom Ivan!, medtem ko hrvaščina zahteva sklanjanje imena, zato bi Ivana v hrvaščini poklicali Ivane! Gre za minimalno razliko, vendar prav ta jezik dela bogatejši.
Prevajanje, hrvaščina, slovenščina in lažni prijatelji
Najbrž v resničnem življenju vsi poznamo lažne prijatelje. V jeziku pa tako imenujemo tiste besede, katerih pomen poznamo, vendar imajo v drugem drugačnega. Gre za pogost pojav v primeru sorodnih jezikov; še posebej med slovanskimi je teh ogromno. A kot vemo, je prevod (hrvaščina in slovenščina sta denimo jezika z obilo lažnimi prijatelji) ustrezen šele takrat, ko bralcu posreduje tako sporočilo kot čustveno noto in estetiko besedila.
Oglejmo si nekaj primerov lažnih prijateljev:
- grad (slovenščina) -> pomeni graščakovo bivališče
- grad (hrvaščina) -> pomeni mesto
- kraj (slovenščina) -> pomeni naseljeno zemeljsko površino, ki tvori zaključeno celoto
- kraj (hrvaščina) -> pomeni konec
Da pa vam še bolje ponazorimo, kako zapleteno je prevajanje iz hrvaščine v slovenščino ali obratno, si oglejmo še pomen različice konca:
- konac (hrvaščina) -> pomeni nit
Vse prej kot enostavno, mar ne? Strinjamo se. In poudarjamo, da so morda prav lažni prijatelji tisti, ki ločijo ugodne prevode od na začetku članka omenjenih “poceni” prevodov. Zares pomembno je namreč, da prevajalec obvlada vse ravni jezika, vključno s pomenoslovjem in skladnjo.
V Grens-timu prav zato povezujemo prevajalce, ki imajo tako s hrvaščino kot slovenščino, prav tako angleščino, vsakodnevni stik. Z vsemi naštetimi živijo, zaradi česar so redno soočeni z jezikovnimi spremembami in pravili. Vendar nam strokovnost ne preprečuje finančne konkurenčnosti, saj nas odlikujejo hitra odzivnost, kakovostno delo in cenovna dostopnost.
Kontaktirajte nas in pridobite vse informacije, vezane na prevajanje vašega besedila iz slovenščine v hrvaščino ali iz hrvaščine v slovenščino oziroma iz hrvaščine v angleščino ali iz angleščine v hrvaščino.
by Sonja Kolar | Dec 16, 2021 | Prevajanje
Brez dvoma se vam ob besedi prevajanje v misli najprej prikrade želja po sporazumevanju. To lahko poteka v govorjeni ali pisni obliki, obema pa je skupno, da jezikovno sporočilo, izraženo v enem jeziku, pretvori v drugega. Vendar ob tem, ker latinico dojemamo kot nekaj povsem samoumevnega, saj v njej zapisujemo slovenščino, redno pozabljamo na prenos pisav. Poleg latinice namreč poznamo tudi druge pisave, med njimi arabsko in hebrejsko, kitajske pismenke ter cirilico. In ker nam je ob latinici najbližja prav slednja, bomo v tem prispevku podrobneje spoznali cirilično pisavo.
Ste kdaj razmišljali, zakaj prevajanje istega besedila ne stane enako v vseh jezikih? Članek vam bo med drugim pomagal razumeti, zakaj je temu tako. In obenem poiskati odgovor na vprašanje, zakaj denimo prevod besedila iz hrvaščine v slovenščino velja za “poceni” prevod, prevod besedila iz slovenščine v makedonščino pa sicer še vedno za ugoden prevod, a vendar nekoliko dražjega. V Grens-timu smo tega vprašanja s strani strank deležni zelo pogosto, pa čeprav je razlika med obema prevodoma minimalna. Stremimo namreč k cenovno dostopnim, profesionalnim in hitrim prevodom ter na prvo mesto postavljamo prav potrebe naročnika.
Cirilična pisava: temelj južnoslovanskih jezikov
Cirilična pisava se je tako kot latinična razvila iz grške črkovne pisave. Gre za naslednico glagolice, ki sta jo v 9. stoletju razvila meniha Ciril in Metod. Razlog za to je bila njuna želja približati svetopisemska besedila slovanskemu ljudstvu, naseljenemu na Balkanskem polotoku. Ker pa so črke glagolice dokaj zapletene, jih njuni nasledniki sčasoma niso več uporabljali. Se je pa glagolica kljub temu ohranila na zahodnem delu, tistem torej, kjer se nahajata današnja Slovenija in Hrvaška. Bolj ali manj edini južnoslovanski državi, kjer se besedila zapisujejo v latinici. Vendar to nikakor ne pomeni, da sta jezika enaka ali da prevajanje besedil ni potrebno. Kar pa drži, je dejstvo, da si delita pisavo in pretvarjanje te torej ni potrebno.
Naj na tem mestu naredimo primerjavo in poudarimo, da si denimo slovenščina in makedonščina za razliko od slovenščine ter hrvaščine pisave ne delita. Kar pomeni, da mora prevajalec opraviti dodatno delo, ki je sicer posledica prevajanja, pa vendar. Poleg prenosa samega pisnega sporočila v drug jezik mora pretvoriti še pisavo. In zaradi tega dosega prevajanje ceno, določeno na podlagi tako dolžine besedila, njegove zahtevnosti in namembnosti kot tudi jezika, v katerega ali iz katerega je tega treba prevesti.
Z izjemo Slovenije in Hrvaške se torej južnoslovanski jeziki zapisujejo v cirilici. Oblika njenih črk temelji na grški pisavi, medtem ko so šumniki ohranili podobo glagolice, saj jih grščina ne pozna. Pisava je sicer dobila ime po Cirilu. Na ta način se ohranja spomin nanj, vsi, ki besedila zapisujejo s ciriličnimi črkami, pa se mu s tem tudi vsak dan posebej poklonijo ter ohranjajo kulturo pisanja.
Tako latinična kot cirilična pisava sodita med abecedne pisave, pri čemer drugo uporablja sedem slovanskih jezikov. V njej se namreč zapisujejo bolgarščina, makedonščina, ruščina, beloruščina, ukrajinščina, rusinščina in srbščina. Kljub temu pa ni vezana izključno na slovanske jezike, saj jo uporabljajo tudi v Mongoliji in Moldaviji, pa tudi na ozemlju Ruske federacije ter nekdanje Sovjetske zveze. Kot zanimivost lahko navedemo še, da je posebnost Srbije in tudi Črne gore ta, da besedila zapisujejo tako v latinici kot cirilici, zato na popotovanju po južnih krajih nikar ne bodite presenečeni, če zasledite napise ali table v obeh pisavah.
Prevajanje jezikovnega sporočila in pretvorba pisave
Bistvo prevajanja seveda predstavlja prenos sporočila v drug jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika prevajanje opredeljuje z naslednjimi besedami:
prevajanje ǀ izražanje, podajanje pisanega ali govorjenega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika
Sinonima zanj sta (knjižno izročilo) prestavljanje in (starinsko) tolmačenje.
A se je ob tem treba zavedati, da je prevajanje zaposlitev, ki zajema ne le pretvarjanje sporočila iz enega jezika v drugega, temveč, kadar gre za jezike, ki si ne delijo pisave, tudi pretvorbo pisave. Kot omenjeno, si slovenščina in makedonščina pisave ne delita, si jo pa zato slovenščina in hrvaščina.
Gotovo veste, da hrvaščina pozna črke in glasove, kot so ć, lj, nj, dž in đ, ki jih denimo slovenščina ne. In da angleščino tvorijo tudi q, x, y in w, ki so slovenščini neznane. Gre za različice latinične pisave in podobno je s cirilico, ki prav tako pozna več variacij. Prav te pa prevajanje in pretvorbo pisave znajo otežiti, saj tako kot lažne prijatelje poznata slovenščina ter hrvaščina (o tem smo podrobneje pisali v prispevku z naslovom Prevajanje: ko sorodnost jezikov postane vir napak, jih poznata tudi latinična in cirilična pisava.
Gre za črke z enako ali podobno glasovno vrednostjo oziroma za črke, ki so po izgledu podobne v obeh pisavah, a imajo drugačno glasovno vrednost. Tako si cirilica in latinica delita črke A, E, K, M, O, T ter I in J, kjer se te uporabljajo, medtem ko med lažne črkovne prijatelje sodijo B, H, P, C, Y in X.
Dober prevajalec bo poznal tako ene kot druge. In Grens-tim združuje prevajalce, ki jim ni tuj nobeden od južnoslovanskih, pa tudi drugih jezikov, medtem ko je cirilica pisava, v kateri berejo in pišejo enako hitro kot v latinici.
Če potrebujete prevod besedila in obenem pretvorbo pisave iz latinične v cirilično ali obratno, nas kontaktirajte. Dosegljivi smo na telefonski številki ali elektronskem naslovu . Pridobite želene informacije in nam zaupajte prevajanje besedila, za katerega boste odšteli razumen znesek, predvsem pa v zameno, poleg kakovostnega prevoda, prejeli poglobljeno in vam prilagojeno obravnavo.
by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Posebnosti jezika
Srbščina je južnoslovanski jezik, ki so ga v preteklosti želeli združiti s hrvaščino in ustvariti enoten jezik t.i. srbohrvaščino. Po razpadu Jugoslavije so vsi jeziki, vključno s srbščino in hrvaščino ponovno postali samostojno jeziki. Srbščino govorijo v Srbiji, Črni gori, v Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), delih Hrvaške in srbskih enklavah. Srbščino govorijo tudi mnogi zdomci in izseljenci v Sloveniji in drugih delih Evrope.
Srbski jezik je poseben že zato, ker spada med balkanske jezike, ki so kot že omenjeno, stalno spreminjajoči in zaradi pestre zgodovine držav tudi zelo posebni. Občutljivost prebivalcev držav bivše Jugoslavije na svoj jezik in jezikovne značilnosti je zato velika in nikakor se ne sme zgoditi, da bi se katere izmed različnih jezikovnih značilnosti teh držav med seboj pomotoma pomešale. Odgovornost prevajalca je zato pri prevajanju v jezike, kot so bosanščina, hrvaščina in srbščina, velika. Posebnost srbskega jezika, zaradi katere se le-ta tudi najbolj razlikuje od vseh drugih, pa je zagotovo pisava. Slovenci namreč uporabljamo latinico, tako kot mnogi drugi jeziki po svetu, medtem ko Srbija uporablja poleg latinice tudi cirilico. Latinica je torej široko uporabljen sistem po celem svetu, saj je standardna pisava za večino evropskih jezikov in mnoge neevropske jezike, kar je postala že v 19. stoletju, izhaja pa še iz časov starih Rimljanov. Cirilico uporablja 7 slovanskh jezikov. Poleg srbščine najdemo cirilico tudi v ruskem, makedonskem, ukrajinskem, beloruskem, rusinskem in bolgarskem jeziku. Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki je bila razvita v 9. Stoletju in sta jo razvila meniha Metod in Ciril, in sicer zato, da bi približala Sveto pismo tudi slovanskim ljudstvom na balkanskem polotoku. Ker pa so bile črke zelo zapletene, so jo kaj kmalu prenehali uporabljati, ohranila pa se je le na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške, vsepovsod drugod pa jo je nadomestila že prej omenjena cirilica. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da cirilica izhaja iz črk grške pisave, a s to razliko, da je nekaj črk (šumniki) ohranila iz glagolice. Ime cirilica pa izhaja iz imena Ciril, ki je sodeloval pri ustvarjanju glagolice in s tem posredno tudi cirilice. Pomembno pa je vedeti, da so nekatere črke cirilice enake kot v latinici, in imajo enak izgled, ampak drugo glasovno vrednost.
Pomembno je torej, da prevajalci podrobno in natančno prevajajo v srbščino in iz nje, saj je zelo občutljiv jezik, ki ima mnogo posebnosti, vključno s pisavo cirilico, ki je tam uzakonjena. Čeprav mislimo, da obvladamo srbo-hrvaščino, se ne zavedamo, da le-ta niti ne obstaja in da bi se morali bolj zavedati pomena pravilne rabe vseh jezikov, še posebno v državah bivše Jugoslavije, saj to posameznim državljanom ogromno pomeni. Priporočamo vam uradne prevode v srbščino s strani dobrih prevajalcev, še posebno, če ustvarjate pomemben poslovni odnos na srbskem trgu. S tem boste poslovnim partnerjem in morebitnim strankam izkazali spoštljiv odnos in ohranili svoj ugled, predvsem pa se izognili nevšečnostim. V Prevajalski agenciji Grens-Tim razpolagamo z naravnimi govorci, ki dobro poznajo srbščino in njene jezikovne značilnosti, vključno s cirilico. Dobro vedo tudi značilnosti, ki srbščino ločijo od drugih jugoslovanskih jezikov, kar je še dandanes izjemno pomembno. Če potrebujete dober, kvaliteten in ugoden prevod v srbščino, se obrnite na nas in z veseljem vam svetujemo.
by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Prevajalska agencija
V davnih časih so se trgovske poti vile le po točno določenih poteh. Trgovina med različnimi narodi in surovinsko sodelovanje je potekalo le počasi. Zaradi dolgih potovanj tudi druga medsebojna sodelovanja med različnimi narodi niso bila pogosta. Tekom razvoja človeštva in tehnologije, mnogo let kasneje, se je to sodelovanje izboljšalo, menjava surovin pa je potekala hitreje. Dandanes pa je zaradi globalizacije in tehnološkega napredka, (in s tem hitrejša pot po svetu), poslovanje in potovanje izven meja izredno hitro in enostavno. Zdi se, da je medsebojno povezan ves svet. Sploh v poslovnem svetu, je delovanje na tujih trgih nujno za dober uspeh podjetja. Slovenija je namreč premajhna dežela za velike poslovne apetite, saj je trg izredno majhen. Mnogo podjetij se zato odloča svoje poslovanje razširiti tudi v tujine, saj se jim tam odpira mnogo novih možnosti.
Mednarodni trgi so zato postali cilj marsikaterega podjetja. Dostopnost trga namreč omogoča prodajo izdelkov in storitev tudi izven meja, zato se tega poslužuje vedno več podjetij. Pri poslovanju s tujino pa se pojavi le ena ovira – jezikovne razlike. Za dobro komunikacijo je namreč potrebno najti skupen jezik. Bistvenega pomena pri dobrem poslovanju je namreč učinkovita komunikacija, predvsem pa dobro medsedbojno razumevanje. Angleščina velja za globalni jezik, ki ga zna ali razume veliko ljudi, a kljub temu se včasih zgodi, da poslovni partner iz tujine ne govori tega jezika, mi pa ne poznamo njegovega. Tudi pri komuniciranju v angleščini se lahko zgodi, da le razumevanje in medlo znanje angleščine ni dovolj. Pomembne listine, kot so pogodbe in dogovori, morajo biti namreč pravilno, strokovno in jasno prevedene, da pri sklenitvi posla ne pride do težav in nesporazumov. Uradni prevodi pa se ne potrebujejo le pri sklenitvi pogodb in potrebnih listin in dokumentov, temveč tudi pri besedilih izdelka ali storitve. To so pogosto navodila za uporabo ali predstavitev izdelka in storitve, marketinška besedila ali druga navodila. Mnogo podjetij se zaradi redne uporabe prevodov odloči, da si omisli prevajalsko agencijo, s katero redno sodelujejo in na katero se lahko vedno zanesejo, in tako postanejo dobri poslovni partnerji. Na ta način prihranijo mnogo časa in denarja, poleg tega pa vedo, na koga se lahko obrnejo, tudi takrat, ko morda potrebujejo le kakšen mali in hiter nasvet. To je pogosta izbira podjetij predvsem zato, ker lahko prevode prejmejo z zaupanjem v kvaliteto in ažurnost podjetja. Prevodov pa ne potrebujejo le velika podjetja, ki poslujejo na mednarodnem trgu, temveč tudi manjša podjetja, ki so sicer osredotočena le na domači slovenski trg, vendar imajo dobavo blaga iz tujine. V tem primeru tudi ti potrebujejo prevode izdelkov, storitev, marketinških besedil in vse poslovne komunikacije,
Ker je globalizacija poslovnega sveta vedno večja, mednarodna poslovanja in sodelovanja pa vedno pogostejša, ima le-ta velik vpliv tudi na posameznika. Globalizacija namreč povzroči tudi prost pretok delovne sile, kar pomeni, da se prebivalci določene države pogosto poslužujejo dela v tujini, pri čemer potrebujejo urejeno dokumentacijo. Svojim delodajalcem in obema državama morajo predložiti mnogo potrdil, kot so zdravniška potrdila, potrdila o nekaznovanosti, potrdila o dosežkih, končanih šolanjih ali rojstnih listov. Zaradi globalnega povezovanja sveta, se povečuje tudi posluževanje zdravljenja v tujih deželah, zaradi boljših možnosti obravnave, pri čemer se prav tako potrebuje veliko strokovno prevedenih zdravniških izvidov, mnenj ter potrdil. Povečal se je tudi trend izobraževanja širom sveta. Mnogo ljudi namreč išče znanje v tujih državah, saj si s tem poveča izkušnje, znanje ter možnosti zaposlitve. Pri takih začasnih selitvah posamezniki zopet potrebujejo prevedene dokumente iz slovenskega v ciljni jezik. Ker gre v vseh primerih za uradne dokumente, ki so mnogokrat predložene uradnim institucijam morajo biti le-ti ustrezno prevedeni. To terja mnogo odgovornosti in natančnosti, saj morajo biti dokumenti ustrezno, pravilno, kakovostno in strokovno prevedeni. Z veseljem se vam torej ponudimo kot vaš poslovni partner, na katerega se boste vedno lahko zanesli.
by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Prevajanje
Slovenija je dežela, ki je znana po tem, da smo njeni prebivalci skoraj vsi govorci še vsaj enega tujega jezika. Starejši so zaradi zgodovinske preteklosti bolj vešči nemškega ali italijanskega jezika, mlajši pa so dobri govorci angleškega jezika. S prihodom tehnologije, torej televizij, radiev, računalnikov in posledično interneta, se je zgodilo namreč tudi to, da smo se z lahkoto učili angleškega jezika. Z gledanjem angleško govorečih risank, igranjem tujih igric, gledanja angleških filmov s slovenskimi podnapisi in poukom angleščine v uradnem šolskem sistemu, so mnogi v Sloveniji z angleščino pravzaprav rastli in se je nezavedno ali zavedno veliko naučili.
Prevodi v angleščino so pogosti zato, ker je angleščina postala univerzalen jezik sveta ter eden izmed glavnih jezikov vsakdanje in poslovne komunikacije, ki ga govorijo povsod po svetu. Veliko ljudi angleščino torej dobro razume, prav tako jih veliko tudi solidno aktivno govori. Prav zato je slovenskemu narodu to, da nekateri tujci sosednjih držav ne govorijo niti besede angleško, nekaj nedoumljivega in nerazumljivega. Nekateri angleško niti ne znajo, nekateri pa so na svoj narod in jezik tako ponosni, da tega niti ne želijo, čeprav znanje angleškega jezika imajo. Slovenci smo torej po spletu okoliščin pretežno dobri govorci angleškega jezika, še posebno mladi, zato se mnogi sprašujejo, čemu je sploh potreben prevod iz slovenščine v angleščino, oz. zakaj bi torej kdorkoli sploh potreboval uraden in strokoven prevod v angleščino, ko pa to lahko naredimo sami ali kdo izmed naših znancev? Zato, ker dejansko dobro znamo pogovorno angleščino, (in še to pretežno ameriško) in ne pravopisne pravilne. O spletnih prevajalnikih pa raje ne bi izgubljali besed, saj vsi vemo, kako hecno včasih izpadejo prevodi iz google translate-a. Vsak jezik ima svoja pravopisna pravila, ki bi jih morali strokovno upoštevati. Prav tako ima angleščina mnogo svojih fraz, rekov in pregovorov, ki jih ne moremo dobesedno prevajati. Razlike se, kot že rečeno, pojavljajo tudi med britansko in ameriško angleščino.
Pogosto se tudi zgodi, da ugotovimo, da naše znanje angleščine pravzaprav ni tako dobro, še posebno, ko pridemo do zahtevnejših strokovnih izrazov, kar se pogosto zgodi na področju izobraževanja in poslovnih stvari. Zaradi zakonske regulative so mnogokrat strokovni prevodi celo obvezni. Najpogosteje se v angleščino prevaja različne listine in dokumente; diplome, magisterije, doktorate, seminarske naloge ali dokazila o izobraževanju. Na poslovnem in trgovskem področju pa se pogosto potrebujejo prevodi raznih pogodb, navodil, sestavin ali drugih listin. Zaradi občutljivosti podatkov, morajo biti prevodi zares ustrezno in kvalitetno narejeni. Morajo biti kvalitetni, strokovni in jasni. Ker Slovenija izjemno dobro sodeluje s tujimi trgi v vseh smislih, so zato ustrezni prevodi mnogokrat nujno potrebni. S pravilno angleščino upravičimo svoj ugled, pristop in strokovnost, z nepotrebnimi napakami pa vse to izgubimo. Če se torej ne želite osmešiti ali nehote užaliti sogovorca, potem je strokoven prevod pravilna izbira.
Če potrebujete kakovosten in ugoden prevod, vam je agencija Grens-Tim vedno na voljo.
Recent Comments