Bolgarščina in makedonščina: poceni prevodi, po katerih v resnici sploh ni potrebe?

O južnoslovanskih jezikih smo že veliko pisali. Tokrat pa se bomo posvetili bolgarščini in makedonščini ter raziskali, ali drži trditev, da gre za najbolj poceni prevode, kot nemalokrat zaslišimo v javnosti. Znan je namreč desetletja star spor med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci, saj prvi trdijo, da makedonščina ni samostojni jezik, temveč gre le za s številnimi srbskimi izrazi obogateno bolgarščino. V pogledu prevajanja torej za nesmiselno prenašanje besedil iz izvirnika v ciljni jezik.

Seveda to drži le za bolgarščino in makedonščino; slovenščina se vanju vrine kot tretji jezik, zato se prevajanju ni mogoče izogniti. V Grens-timu združujemo prevajalce in strokovnjake različnih jezikov, vendar poudarek dajemo prav južnoslovanskim, saj ti zaradi skupnega izvora pred nas postavljajo posebne izzive. Številni ljudje zaradi tega sicer menijo, da prevajanje južnoslovanskih jezikov ni potrebno, mi in naše stranke pa se zavedamo, da brez strokovnega prevoda (in prenosa besedila iz latinice v cirilico ali obratno) zares ostanejo le t.i. poceni prevodi, ki ne služijo nikomur. Dolgoletne izkušnje so nas namreč naučile, da je posredovanje sporočila, zajetega v besedilo, uspešno le, če ga razume naslovnik. Iz tega razloga zagovarjamo stališče, da mora prevod opraviti prevajalec.

Če se z nami strinjate, vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko ali elektronski naslov  in pogovorili se bomo o vaših potrebah ter celotnem prevajalskem postopku.

Na tem mestu pa si oglejmo zgodovinsko ozadje bolgarščine in makedonščine. Kot že omenjeno, oba jezika skupaj s slovenščino sodita med južnoslovanske. Vendar slovenščino ob hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini uvrščamo med zahodno vejo, bolgarščino, makedonščino ter nekdanjo staro cerkveno slovanščino pa med vzhodno vejo južnoslovanskih jezikov.

Bolgarščina: posebnosti

Bolgarščina šteje okoli 8,5 milijona govorcev, naseljenih v Bolgariji, medtem ko ocene kažejo, da je po vsem svetu med 10 in 12 milijonov aktivnih govorcev. Kot uradni jezik je razglašena v Bolgariji, delu Grčije (gora Atos) in znotraj skupnosti Evropske unije, kot manjšinski pa v Romuniji (regija Banat), Srbiji, Slovaški, Ukrajini in na Madžarskem. Velja za izredno razvejan jezik, saj je znanih kar 70 narečij, ki se delijo na vzhodna in zahodna.

Ker je del “balkanske jezikovne zveze”, kamor sodijo tudi makedonščina, romunščina in albanščina, ima bolgarščina posebnosti, vsaj v primerjavi z ostalimi slovanskimi jeziki. Zanjo je tako značilna določna oblika samostalnikov in pridevnikov, tvorjena s sufiksniranim določnim členom. Za primer: nedoločna oblika žena v določni postane ženata, pri čemer je pomembna končnica -ta. Poleg tega je zanimivo tudi dejstvo, da bolgarščina ne pozna sklonov.

Zapisuje se v cirilici, sestavljeni iz tridesetih črk, s čimer je abeceda pravzaprav enaka ruski, a s to razliko, da se določene črke v bolgarščini ne uporabljajo. V primeru prevajanja slovanskih jezikov, ki se zapisujejo v cirilici, so poceni prevodi del standardne prevajalske prakse ne le zaradi sorodnosti, temveč tudi dejstva, da potrebe po pretvarjanju pisave ni, kar celoten postopek nekoliko pohitri.

Makedonščina: pogosto nepriznan jezik

Število govorcev makedonščine je nekoliko sporno. Makedonski jezik namreč vse do danes ni povsod sprejet kot uradni jezik, temveč pogosto nosi oznako manjšinskega. Tudi zaradi tega prenašanje iz enega jezika v drugega (iz bolgarščine v makedonščino ali obratno), na čemer temelji prevajalsko delo, nemalokrat sodi v domeno izredno ugodnih prevodov, kajti makedonščina ni enakopravna drugim jezikom.

Kot manjšinski jezik sta jo denimo priznali Srbija in Albanija, medtem ko Bolgarija ter Grčija tega ne želita storiti. Kljub temu pa ocene kažejo, da makedonščino govorita približno slaba dva milijona govorcev. Uporablja se v Severni Makedoniji, na območju severne Grčije, imenovanem Egejska Makedonija, na jugovzhodu Bolgarije (Pirinska Makedonija) in v jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa). Poleg Makedoncev, katerih materni jezik je, to v vsakdanjem življenju uporabljajo še Albanci in Turki.

Z bolgarščino si deli več lastnosti, med drugim zgoraj omenjeno končnico -ta pri določni obliki samostalnikov in pridevnikov (za ženski spol) oziroma končnico -ot (za moški spol), pa tudi dejstvo, da se samostalniki ter pridevniki načeloma ne sklanjajo.

Bolgarščina in makedonščina: neobstoječi ali poceni prevodi?

Čeprav trenja med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci trajajo že desetletja, vanje pa se vključujejo tudi drugi, svetovni strokovnjaki, je vprašanje obstoja makedonščine prej politična kot jezikoslovna zagata. Medtem ko bolgarski jezikoslovci menijo, da je makedonščina le eno od bolgarskih narečij, obogateno s številnimi srbskimi izrazi, makedonski zagovarjajo tezo o dveh jezikih. Mnenja ostalih pa so večinoma deljena.

Nekateri so tako Blažu Koneskemu, enemu najvidnejših makedonskih jezikoslovcev, očitali umetno oddaljevanje od bolgarščine, za razliko od tega pa drugi zagovarjajo (in priznavajo) makedonsko avtonomnost, med njimi ameriški jezikoslovec Horace Lunt.

V resnici gre za težavo, precej podobno slovaščini in češčini, med katerima marsikdo prav tako ne opazi vidnejših razlik. Vendar se tako slovaščina in češčina kot bolgarščina ter makedonščina ena od druge vse bolj oddaljujeta. Zaradi tega prevajanje ni več nekaj, čemer se lahko izognemo, temveč je to postalo obvezna izbira.

Kot pravi znan pregovor: poceni stvari so najdražje. To pa lahko prenesemo tudi na prevajanje.

Poceni prevodi oziroma prevodi, ki jih ni, znajo kmalu postati najdražji, kajti ugoden prevod, za katerega se izkaže, da ne služi svojemu osnovnemu namenu – razumevanju naslovnika – nima prav nobenega smisla. Zato pa smo tu mi, jezikoslovci Grens-tima. Ponujamo namreč poceni prevode vseh vrst besedil iz in v bolgarščino ter makedonščino, pa tudi v številne druge jezike. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov, nam zaupajte svoje želje in potrebe ter prepustite besedilo našim izkušenim prevajalcem, ki bodo znali poskrbeti za rezultat, kakršnega želite.

Slovanski jeziki: tako podobni, a tako različni!

Slovanski jeziki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske.

Jezik od samega začetka civilizacije velja za osnovno sredstvo ubesedovanja tako snovnega kot notranjega, čustvenega sveta. V njem namreč mislimo, čutimo, si ustvarjamo različne predstave, načrtujemo in navsezadnje navezujemo stike z drugimi. A če je nebesedni jezik, kamor sodita denimo mimika in kretnje, univerzalni ter ga z nekaj manjših kulturnih razlik lahko razume kdorkoli kjerkoli na svetu, je besedni vezan na točno določeno geografsko področje. Kar človeštvo zagotovo plemeniti in poudarja njegovo bogatost. Slabost tega pa je, da nas ljudje na drugem koncu sveta pogosto ne razumejo, zaradi česar vsakršno sporazumevanje zahteva prevod, pa čeprav je med obema jezikoma mogoče najti nešteto povezav.

V tem članku se bomo zato posvetili slovanskim jezikom, ki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske. Vsem njim so, ker so del družine slovanskih jezikov, skupne številne značilnosti. Kljub temu pa je med njimi prav zaradi široke razvejanosti mogoče najti tudi obliko razlik.

Zaradi tega vsaka oblika komunikacije, najsi bo pisna najsi bo govorjena, zahteva poglobljen, strokoven, pa vendar ugoden prevod. V podjetju Grens-Tim nudimo poceni prevode različnih vrst besedil, pri čemer slovanski jeziki predstavljajo jedro našega prevajalskega dela. Slednjega opravljamo strokovno in hitro, upoštevajoč želje ter potrebe naročnikov, pa tudi samo vrsto besedila. Da bi se v to prepričali, nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov .

Slovanski jeziki in njihova delitev

Slovanski jeziki so prisotni v Srednji, Jugovzhodni in Vzhodni Evropi ter Severni Aziji, sodijo pa v skupino indoevropskih jezikov. Oglejmo si podrobneje njihovo delitev.

Slovanski jeziki

južnoslovanski jeziki

vzhodna veja

bolgarski jezik
makedonski jezik
starocerkvenoslovanski jezik*
zahodna veja

bosanski jezik
črnogorski jezik
hrvaški jezik
slovenski jezik
srbski jezik

 

vzhodnoslovanski jeziki

beloruski jezik
rusinski jezik (podjezik: panonski rusinski jezik)
ruski jezik
ukrajinski jezik
stari novogrški jezik*

 

zahodnoslovanski jeziki

češki jezik
kašubski jezik
lužiško-srbski jezik (podjezika: zgornjolužiško-srbski jezik in spodnjolužiško-srbski jezik)
poljski jezik
slovaški jezik
šlezijski jezik

 

*izumrli jezik

 

Govorci kateregakoli od zgoraj naštetih jezikov se imenujejo Slovani, nekoč tudi Slavi, Slavoni in celo Sloveni. Gre za etnično oziroma jezikovno skupino ljudi, ki kot sredstvo komunikacije uporablja slovanske jezike.

Njihova zgodovina sicer ni povsem jasna, vsaj ne pred šestim stoletjem, ko so omenjeni v bizantinskih zapisih, vemo pa, da so ljudstva, kasneje imenovana Slovani, že približno 1500 let pred našim štetjem naseljevala območje med zahodno Poljsko in reko Dneper v Belorusiji. Zaradi dokaj velikega geografskega področja so si ti kulturo delili z drugimi ljudstvi, kar pomeni, da o njihovi lastni, edinstveni kulturi, ostaja le malo sledi. Razlog za to se lahko nahaja v dejstvu, da te niso razvili ali pa, še verjetneje, da se je zaradi sobivanja z drugimi ljudstvi njihova kultura sčasoma izgubila oziroma spojila s kulturo drugih ljudstev.

Kljub temu pa danes med slovanskimi jeziki najdemo posebnost, ki nam medsebojno sporazumevanje v veliki meri olajša, kar pa ne pomeni, da prevod pisnih besedil ni več potreben …

Medslovanščina

Zadnje desetletje je nadvse popularen esperanto, mednarodni pomožni sporazumevalni jezik, ki naj bi vsem ljudem omogočal enakopravno, neposredno komunikacijo, pri čemer ta ohranja elemente maternega jezika. Ker je zasnovan povsem logično, je hitro in lahko učljiv. Podobne lastnosti pa ima tudi medslovanščina, pogosto imenovana interslovanščina, esperanto slovanskih jezikov.

Medslovanščina je umetno ustvarjen jezik, razvit s strani skupine jezikoslovcev iz različnih držav, a ta navkljub temu ohranja naravne prvine. Izmišljene namreč niso del njega, saj temelji na starocerkvenislovanščini, “materi” vseh slovanskih jezikov, in besednjaku živih slovanskih jezikov. Kot zanimivost naj navedemo, da slovar medslovanščine vsebuje več kot 37.000 besed, namenjenih sporazumevanju pripadnikov različnih slovanskih jezikovnih skupin, vključujoč vse tri zgoraj omenjene (južnoslovanska, vzhodnoslovanska, zahodnoslovanska).

Začetki snovanja medslovanskega jezika segajo v leto 2006, ko je nizozemski prevajalec Jan van Steenbergen dal pobudo za enostaven, univerzalen medslovanski jezik, ki bi pripadnikom Slovanov olajšal medsebojno sporazumevanje. Kar je mogoče zaradi sorodnosti med posameznimi slovanskimi jeziki, četudi med njimi obstajajo številne ločnice.

Zamisel se je sčasoma razširila in leta 2011 združila s projektom novoslovanščine češkega profesorja Vojtěcha Merunke ter kasneje dobila danes uveljavljeno ime medslovanščina. S tem so govorci kateregakoli slovanskega jezika dobili skupni imenovalec, ki jim pomaga pri sporazumevanju, še pomembneje pa je, da so govorci ozavestili jedro lastnega in s tem tudi drugih jezikov.

Govorna komunikacija med pripadniki različnih slovanskih jezikov s pomočjo medslovanščine torej ne predstavlja več težav. Drugače pa je s pisanimi besedili, ki napak ne trpijo. Ta še vedno zahtevajo natančen, jasen, neposreden prevod, ki sporočilo izvirnika posreduje tujejezičnemu bralcu.

V Grens-Timu se tega zavedamo, zato so naše merilo profesionalnost, strokovnost, cenovna dostopnost, prilagodljivost in učinkovitost. Svoje delo opravljamo vestno, naš cilj pa je prenos vašega sporočila tujemu govorcu. Iz tega razloga nudimo ugodne prevode različnih vrst besedil, s poudarkom prav na slovanskih jezikih, še posebej južnoslovanskih, s katerimi smo si nekoč delili državo.

Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov , nam posredujte vse potrebne informacije, ki nam bodo pomagale razumeti, kakšen je namen vašega besedila in kdo njegov ciljni uporabnik, mi pa bomo poskrbeli, da bo naslovnik v celoti razumel vaše sporočilo.