Čeprav obstaja več ravni komunikacije, denimo verbalna, jezik ostaja njeno temeljno sredstvo. In ta je veliko lažja v kolikor premoremo širok besedni zaklad, ki ga pridobivamo vse od rojstva dalje. A četudi v otroštvu nismo veliko brali in imeli zanimivih, pomensko bogatih pogovorov, ki bi nam odpirali vrata v neznane svetove, je mogoče zaostanek nadoknaditi. Ne glede na to pa je nadvse pomembno, da z jeziki, ki jih govorimo, ostajamo v tesnem stiku, saj gre za živo, neprestano razvijajočo in spreminjajočo se tvorbo.
Prav zato bomo danes vzeli pod drobnogled slovenščini nadvse sorodno hrvaščino. Praksa nam namreč kaže, da prevajanje tako iz hrvaščine v slovenščino kot obratno vzbuja precej nelagodja. Številni se namreč čutijo sposobne besedilo prenesti v drug jezik kar sami, kar pa se nemalokrat izkaže za napačno odločitev. Kot vsako delo, tudi prevajanje zahteva strokovnjake, pri čemer že dolgo več ne velja, da so ugodni prevodi tudi “poceni” prevodi, kakor marsikdaj imenujemo izdelke slabe kakovosti.
Celo nasprotno. V Grens-timu smo strokovno usposobljeni za prevajanje, hrvaščina, slovenščina in tudi angleščina pa so brez dvoma ene naših najmočnejših točk, vendar navkljub temu ostajamo cenovno dostopni.
Naše osnovno vodilo je, da si vaše besedilo, kot vsako drugo, zasluži dobrega prevajalca. Ukvarjamo se s prevodi vseh vrst besedil, zato nas kontaktirajte in poslali vam bomo ponudbo, ki vam bo pokazala, da se ne ponašamo zaman tako s kakovostnimi kot poceni prevodi.
A še preden nas kontaktirate, se posvetimo nekaterim tipičnim napakam prevajanja iz slovenščine v hrvaščino oziroma obratno.
Prevajanje: zakaj nam slovenščina in hrvaščina povzročata preglavice?
Da bi razumeli vse pasti, s katerimi se soočamo prevajalci, je treba poznati ozadje in izvor jezika oziroma jezikov, ki se jim posvečamo. Hrvaščina, enako kot slovenščina, sodi v vejo južnoslovanskih jezikov, ki je podskupina slovanskih. Se pa južnoslovanski jeziki delijo na vzhodne ter zahodne. Vzhodno vejo tvorijo bolgarščina, makedonščina in stara cerkvena slovanščina. Kot zanimivost lahko omenimo, da slednja velja za prvi pisani južnoslovanski jezik, ki sega v 9. stoletje. Za razliko od vzhodne, zahodno vejo sestavljajo bosanščina, črnogorščina, srbščina in hrvaščina ter slovenščina, pri čemer sta si slednji dve od nekdaj nadvse blizu.
In čeprav bi to lahko pomenilo, da bosta brez težav potekala tako sporazumevanje kot prevajanje, hrvaščina in slovenščina govorce soočata s številnimi zagatami. Tudi zato, ker je napake, kadar gre za dva sorodna jezika, izredno težko opaziti. Prevajanje iz slovenščine v hrvaščino ali obratno zato ni nič lažje, prej težje. Kajti …
Slovenščina pozna dvojino, hrvaščina pa ne
Slovenščina je eden izredno redkih jezikov, ki so ohranili dvojino. A v preteklosti ta ni veljala za posebnost, saj je bila prisotna že v indoevropskem prajeziku in je bila del številnih starih jezikov. Se je pa sčasoma izgubila, kar je poleg arhaizmov in skladnje eden od razlogov, zaradi katerih stare jezike dandanes slabo razumemo ali sploh ne. Ti prav zato kličejo po prevajanju, cena za pridobitev ustreznega znanja pa je izredno visoka, saj je prevajanje zaposlitev, ki terja nenehno pozornost in leta, desetletja študija. Ker dvojine ne pozna jezik, ki se mu posvečamo v tem prispevku (hrvaščina), prevod hitro povzročiti številne napake, za katere sami, če nismo strokovno usposobljeni prav za prevajanje, niti ne vemo.
Hrvaščina ima sedem sklonov, slovenščina le šest
Prevajanje (hrvaščina–slovenščina in obratno) je zahtevno tudi zato, ker hrvaščina za razliko od slovenščine pozna sedmi sklon (vokativ), ki se sicer uporablja izključno za klicanje. Vendar prav ta bogatost zna biti pomemben del leposlovja in drugih vrst besedil, zato je resnično pomembno, da prevajanje zaupate nekomu, ki pozna vse ravni jezika.
Da bo razlika bolj jasna, v spodnji tabeli navajamo sklone obeh.
| Slovenski jezik pozna šest sklonov.
Hrvaški jezik pozna sedem sklonov.
|
Posebnost vokativa je med drugim ta, da je lahko izvzet iz stavčne strukture in stoji samostojno. Za primer: v slovenščini bi Ivana poklicali z vzklikom Ivan!, medtem ko hrvaščina zahteva sklanjanje imena, zato bi Ivana v hrvaščini poklicali Ivane! Gre za minimalno razliko, vendar prav ta jezik dela bogatejši.
Prevajanje, hrvaščina, slovenščina in lažni prijatelji
Najbrž v resničnem življenju vsi poznamo lažne prijatelje. V jeziku pa tako imenujemo tiste besede, katerih pomen poznamo, vendar imajo v drugem drugačnega. Gre za pogost pojav v primeru sorodnih jezikov; še posebej med slovanskimi je teh ogromno. A kot vemo, je prevod (hrvaščina in slovenščina sta denimo jezika z obilo lažnimi prijatelji) ustrezen šele takrat, ko bralcu posreduje tako sporočilo kot čustveno noto in estetiko besedila.
Oglejmo si nekaj primerov lažnih prijateljev:
- grad (slovenščina) -> pomeni graščakovo bivališče
- grad (hrvaščina) -> pomeni mesto
- kraj (slovenščina) -> pomeni naseljeno zemeljsko površino, ki tvori zaključeno celoto
- kraj (hrvaščina) -> pomeni konec
Da pa vam še bolje ponazorimo, kako zapleteno je prevajanje iz hrvaščine v slovenščino ali obratno, si oglejmo še pomen različice konca:
- konac (hrvaščina) -> pomeni nit
Vse prej kot enostavno, mar ne? Strinjamo se. In poudarjamo, da so morda prav lažni prijatelji tisti, ki ločijo ugodne prevode od na začetku članka omenjenih “poceni” prevodov. Zares pomembno je namreč, da prevajalec obvlada vse ravni jezika, vključno s pomenoslovjem in skladnjo.
V Grens-timu prav zato povezujemo prevajalce, ki imajo tako s hrvaščino kot slovenščino, prav tako angleščino, vsakodnevni stik. Z vsemi naštetimi živijo, zaradi česar so redno soočeni z jezikovnimi spremembami in pravili. Vendar nam strokovnost ne preprečuje finančne konkurenčnosti, saj nas odlikujejo hitra odzivnost, kakovostno delo in cenovna dostopnost.
Kontaktirajte nas in pridobite vse informacije, vezane na prevajanje vašega besedila iz slovenščine v hrvaščino ali iz hrvaščine v slovenščino oziroma iz hrvaščine v angleščino ali iz angleščine v hrvaščino.
0 Comments