Značilnosti španskega jezika
Španščina je po številu govorcev drugi najbolj razširjen jezik na celem svetu, takoj za angleščino. Kot svoj prvi, materni jezik ga govori okoli 440 milijonov ljudi, zato je takoj za kitajščino na drugem mestu. Španščino obvlada okoli 490 milijonov ljudi, večina govorcev pa živi v Latinski Ameriki.
Španščina je sicer iberoromanski jezik, imenovan tudi kastiljščina. Kastiljščina (castellano) je sicer izraz Špancev za svoj jezik, ko govorijo o svojih regionalnih jezikih, medtem ko ga v komunikaciji glede drugih nacionalnih jezikov poimenujejo španščina (español). Poleg kastiljščine so v Španiji regionalni jeziki še galicijščina, baskovščina in katalonščina, v Baskiji, Galiciji in Valenciji. Baskovski jezik velja za enega najstarejših na svetu, čeprav njegov izvor ni znan. V Španskem jeziku najdemo veliko arabskih besed, kar je posledica davne zgodovine. Španščina je prvotno nastala iz latinščine (po prihodu rimljanov) in se kasneje razvijala pod vplivom baskovščine in arabščine. Zgodovina je tudi razlog, da se je španski jezik tako močno razširil po svetu. V 16. stoletju, med špansko kolonizacijo se je jezik namreč razširil v obe Ameriki, in še marsikam drugam.
Svoj pečat je španski jezik pustil praktično v vseh sodobnih civilizacijah, predvsem pa je španščina zagotovo jezik prihodnosti.