​Če vstopite v knjižnico ali knjigarno in si ogledate različne vrste  ponudb knjig, takoj vidite veliko tuje literature, ki je prevedena v  slovenski jezik.
Zamislite si, koliko uspešnic, ki se trenutno ponujajo na trgu, koliko klasične literature, ki nas opredeljujejo kot posameznika ne bi bilo na voljo, če ne bi bilo delo prevajalca.
Prevajalsko delo je zelo nehvaležno. Da bi bil posamezni prevod res dober, mora na najboljši možni način odražati vse aspekte iz obeh jezikov. Ko prevajalec skuša biti vesten do obeh jezikov avtorjev in bralcev, lahko doseže takšno globino znanja na nekaterih področjih, da sam postane strokovnjak.
A pridobljena nagrada v najboljšem primeru je občutek bralca, da razume vse kar je napisano v prevedenem besedilu. Ko bralec bere posamezno tujo knjigo, izraža emocije kot so  ponižnost in hkrati navdih, jeza in hkrati navdušenje, natančno to kar  je namen avtorja. Se pravi delo prevajalca mora biti nevidno, da je lahko kakovostno.

Zakaj je delo prevajalca nehvaležno? Ker nenehno citiramo in objavljamo tuje besede, brez da bi vsaj omenili kdo je prevedel  za nas besedilo.
Če menite, da lahko nekaj dobrih slovarjev naredijo od posamezne oseba dobrega prevajalca, se zelo motite.  V jezikovni sferi se veliko razmišlja o vlogi in podobi prevajalca. Ali bi moral sam biti pisatelj ali pesnik, ali  je dovolj samo, da ima občutek do literature in pozna perfektno oba jezika.
Na koncu vsi priznavajo, da narava dela naredi prevajalca avtor, za tiste, ki niso prebrali posamezne knjige v originalnem jeziku je prevajalec tudi avtor. Oni poznajo samo to kar je prevajalec napisal.
V tem smislu, prevajalec je avtor, poleg tega pa je tudi komentator in strokovnjak.
Če so umetniški prevodi stvar interpretacije in do določene meje predstavljajo kot literarni talent prevajalca, tehnični prevod je prava eksaktna znanost.
Predstavljajte si, da vsa zdravila, elektro naprave in podobno so brez ustreznega prevoda. Neposreden pomen vsake besede, naredi posamezen prevod dober.  Glede na to, da je včasih življenje  odvisno od točno določenega besedila ali številko, je delo prevajalca zelo odgovorno. Včasih podjetja izgubijo veliko denarja prav zaradi napačnega prevoda. Poleg knjig v knjigarni, dodamo vso blago, ki prihaja iz tujine in mora biti opremljeno vsaj z navodili za uporabo.
Ustno prevajanje oziroma tolmačenje od druga strani je zahtevno in težavno zaradi hitrosti s katero se izvaja. To pomeni, da se umetniški in tehnični dejavniki združijo skupaj v samo podobo prevajalca, ki prevaja v živo, v realnem času.
Pri simulativnem tolmačenju/prevajanju, ko so tri strani z ramo ob rami, se dober, izkušen govornik usklajuje  s tolmačem/prevajalcem, tako da  vedno naredi pavzo ob določenih trenutkih, na ta način omogoči prevajalcu preoblikovanje besed s kolikor se le da večjo natančnost. Prevajalec ima možnost, natančno dojeti ciljno tematiko in jo pravilno in enako natančno interpretirati. Prevod mora biti v celoti v skladu z izhodiščnim govorom.
Konferenčni prevod lahko vidite le na slušalkah uglednih osebnosti. Prevajalci/tolmači so nameščeni v manjših kabinah zunaj dvoran. Na takšnih dogodkih je po navadi prisotno veliko število ljudi kot na primer na generalni skupščini OZN, prevajalec/tolmač  šepeta besede v ušesa politikov, ki lahko v tem trenutku  odločajo o usodi sveta. Po pravilih tolmač/prevajalec ne sme opravljati konferenčno tolmačenje/prevajanje več kot 20 minut. Po tem času so njegovi možgani blokirani. Po navadi nihče od govornikov ne upošteva tega. Zato se prevajalci v kabinah menjajo ob določenem času, da si lahko spočijejo od stresa. To je zelo odgovorno delo.
Za zaključek želim poudariti, da pri vsej tej prevedeni literaturi, ki vsak dan prehaja skozi naše oči, moramo razmišljati o tej vrsti dela s spoštovanjem in občudovanjem, ter biti hvaležni prevajalcem za njihovo nevidno ampak zelo pomembno delo.