by Sonja Kolar | Oct 18, 2022 | Uncategorized
Korektno poslovanje s sodno overjenim prevodom
Moderna doba je prinesla s seboj neslutene razsežnosti globalnega poslovanja. Vsak ima zagotovo že izkušnjo, kako si je preko Amazon.com ali drugega podobnega portala kaj naročil in to celo iz čisto drugega konca sveta. Ali pa ima nekdo izkušnjo, kako je prodal svoj izdelek na drugo celino. Seveda pa so tukaj ključni tudi veljavni dokumenti, med drugim sodno overjen prevod. Le na ta način lahko posel zaživi v mednarodnih vodah. Ob vsem tem pa je pomembno tudi to, da je sodno overjen prevod kvaliteten.
Sodno overjen prevod za trgovanje pri Amazon.com
Če želi stranka kot fizična oseba trgovati preko spletne strani Amazon.com, se mora najprej registrirati. V ta namen potrebuje sodno overjen prevod računa za elektriko ali telekomunikacije. Sodno overjen prevod omenjenih dokumentov namreč potrjuje, da stranka resnično biva na tem naslovu, ki je zapisan v formularju za registracijo. Pri tem seveda lahko ob registraciji uporabi tudi sodno overjen prevod bančnega izpiska. Sodno overjen prevod bančnega izpiska ali sodno overjen prevod računa za elektriko ali telekomunikacijo so dejansko dokumenti, ki pričajo o resničnem obstoju osebe kakor tudi obstoju stalnega naslova bivanja. Sodno overjen prevod pri registraciji za Amazon.com je tako ključnega pomena za začetek spletnega poslovanja.
Kdo mi lahko pomaga pridobiti sodno overjen prevod?
Danes v poplavi informacij je zelo težko izluščiti, katera agencija je prava in zanesljiva za določeno storitev. V podjetju Grens-tim d.o.o. imajo dolgoletne izkušnje in zadovoljna pričevanja strank, ki so jim vestni zaposleni pomagali pridobiti kvaliteten sodno overjen prevod v angleškem jeziku. Pri tem gre za to, da podjetje Grens-tim d.o.o. pravno formalno pozna vse postopke in strukturo jezika, ki je potrebna za kvaliteten sodno overjen prevod za začetek trgovanja pri Amazon.com ali drugih spletnih platformah. Agencija Grens-tim d.o.o. tako stranki pomaga in uredi sodno overjen prevod v angleškem jeziku bodisi bančnega izpiska ali sodno overjen prevod računa za elektriko ali telekomunikacije. Preverite in se prepričajte sami.
by Sonja Kolar | Sep 12, 2022 | Uncategorized
Eno od vprašanj, s katerimi se prevajalci srečujemo vse pogosteje, se brez dvoma dotika strojnega prevajanja. Prav zato smo se strokovnjaki Grens-Tima, ki se ponašamo z dejstvom, da nudimo profesionalne, a vendar ugodne prevode iz in v različne jezike, v tokratnem prispevku odločili pod drobnogled postaviti to učinkovito metodo prenašanja besedil iz enega jezika v drugega, ki pa je primerna le za določen namen.
V nadaljevanju tako preberite, kaj je strojno prevajanje, katere so njegove prednosti in slabosti ter zakaj za najzanesljivejšo izbiro še vedno veljajo profesionalni prevajalci.
Kaj je strojno prevajanje?
Čeprav začetki strojnega prevajanja segajo več stoletij nazaj, so se zamisli praktično uveljavile šele v drugi polovici minulega stoletja. Prve sisteme so razvili leta 1954 v Georgetownu, kjer je bilo strojno prevajanje prvič javno prikazano, zares razmahnilo pa se je v sedemdesetih in osemdesetih letih. Takrat se je pojavil tudi prvi prevajalni sistem, namenjen komercialni uporabi, medtem ko danes poznamo številne brezplačne spletne prevajalnike, med drugim Google Translate.
Kljub temu sistem, ki bi omogočal samodejno, slovnično korektno prevajanje in bi nadomestil prevajalce (še) ne obstaja. Gre namreč za postopek, utemeljen na računalniškem programu, usposobljenem za analizo besedila brez človeškega posredovanja. Rezultat oziroma prevod je torej ustvarjen samodejno, na osnovi pravil, vnesenih v sam prevajalnik, kar pomeni, da gre strojno prevajanje enačiti z vsebino, na katero se je mogoče nasloniti, nikakor pa ne s končnim izdelkom. Tega je treba urediti, popraviti in pogosto tudi dopolniti ter preveriti njegovo ustreznost.
Tovrstno prevajanje zato velja za domeno računalniškega jezikoslovja in izvira predvsem v zmožnosti vnašanja popravkov v posamezno besedilo. Z njim se bolj ali manj na dnevni ravni srečujemo vsi, saj za neko obliko strojnega prevajanja velja že zmožnost samodejnega popravljanja posameznih besed v tekstovnih računalniških programih, kakršen je Word.
Katere so prednosti in katere slabosti strojnega prevajanja?
Kot vse v življenju, ima tudi strojno prevajanje številne prednosti in slabosti. V Grens-Timu zagovarjamo stališče, da ustrezno vprašanje ni, ali je ta način za pridobivanje prevoda sprejemljiv, temveč kdaj se ga poslužiti, da bo izpolnil svoj namen. Kajti včasih strojno prevajanje našim potrebam povsem zadosti, medtem ko je drugič besedilo nujno zaupati za to usposobljenim osebam.
Med prednosti strojnega prevajanja sodijo:
• cenovna dostopnost ǀ Strojno prevajanje namesto človeka opravi stroj, za kar so na voljo različni brezplačni spletni programi, ki veljajo za najugodnejšo izbiro.
• hitrost ǀ Prevod od izvirnika loči le nekaj sekund, kar je v povezavi z iskanjem informacij in nezmožnostjo razbiranja vsebine besedila, idealno.
• priročnost ǀ Ker je programska oprema dosegljiva ves čas, se za prevod ni treba vnaprej dogovoriti, temveč je tega mogoče pridobiti takoj, in to kadarkoli ter kjerkoli. Edini pogoj, ki mora biti izpolnjen, je dostop do spleta.
V primerjavi s prednostmi je slabosti strojnega prevajanja nekoliko več:
• ogrožena varnost ǀ Treba se je zavedati, da strojno prevajanje zahteva vnos podatkov na spletna mesta, zaradi česar je varnost vsebine ogrožena, saj se je lahko polastijo tretje osebe.
• napake ǀ Ker delo opravi program, v katerega so naloženi posamezni izrazi in osnovna pravila, se zgodi, da besede niso ustrezno sklanjane, da se pomen razlikuje od izvirnika ali da tega niti ni mogoče razbrati, da je prevod izvzet iz konteksta in podobno.
• dobesedni prevod ǀ Humorja, prispodob, lokalnih in drugih posebnosti ter zahtevnejših stavčnih struktur programska oprema (za razliko od prevajalca) ni zmožna zaznati. Vsebina se zaradi dobesednega prevoda torej lahko precej razlikuje od izvirnika.
• kakovost ǀ Strojno prevajanje kljub umetni inteligenci in stalnemu napredku ponuja poceni prevod, ne pa tudi prevod, primeren za javno objavo.
So najzanesljivejša izbira vendar profesionalni prevajalci?
Prenašanje besedila iz enega v drug jezik velja za zahtevno, ustvarjalno delo in tega strojna oprema ni zmožna opraviti, vsaj ne na način, kakršnega zahteva javnost. Rezultat tega postopka sicer lahko predstavlja osnovo, vendar je končni izdelek vendar plod človeškega prispevka, ki izhodiščni prevod povzdigne na ustrezno ravan.
Strojno prevajanje je zato odličen pripomoček za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z velikimi količinami besedil v tujih jezikih in morajo v kratkem času pridobiti različne podatke oziroma hitro razbrati vsebino poročil, člankov ter drugih pisnih dokumentov. Poleg tega gre za dober način pomoči pri osvajanju študijskega gradiva oziroma orodje, na katerega se je smiselno nasloniti v želji po boljšem razumevanju prebranega.
Iz tega sledi, da je strojno prevajanje namenjeno zasebni rabi, medtem ko vsakršno javno objavljanje zahteva profesionalnega prevajalca, ki bo besedilo ne le prevedel, temveč njegovo vsebino tudi prilagodil ciljnemu bralstvu in namenu.
V Grens-Timu svojim strankam ponujamo ugodne, poceni prevode več vrst besedil iz in v različne jezike, pri tem pa jamčimo kakovost, o kateri med drugim pričajo dosedanji rezultati, vključno z visokim številom zadovoljnih strank. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov in nam zaupajte svoje potrebe, mi pa vam bomo svetovali ter pripravili ponudbo, skladno z vašimi željami.
by Sonja Kolar | Jul 4, 2022 | Prevajanje, Zanimivosti
Poslovanje številnih slovenskih podjetnikov in podjetij je vse od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo v letu 2004 tesno pogojeno z njihovo uspešnostjo na evropskih razpisih za prejem (nepovratnih) finančnih sredstev. Evropska unija svojim članicam namreč zagotavlja zanesljive vire finančnih sredstev za projekte in programe, pri čemer njihovi upravičenci s svojim delovanjem posegajo na različna področja. Med najpogostejša denimo sodijo tista, vezana na kulturo, nevladne organizacije, javne organe, kmetijstvo, mala in srednja podjetja, mlade ter raziskovalce, sredstva pa lahko pridobi tudi marsikdo drug, če le ustreza razpisnim pogojem. Vsem, ki so doslej uspešno kandidirali na katerem od razpisov, je skupno, da so celotno dokumentacijo, s katero so izkazali tako strokovno usposobljenost kot vsebinsko inovativnost, zaupali v prevajanje izkušenim prevajalcem.
V Grens-timu, kjer nudimo ugodne prevode za vse vrste besedil, se zavedamo obsežnosti priprave dokumentov za kandidaturo na kateremkoli od evropskih razpisov. Prav zato vam želimo celoten postopek olajšati. Sodelujemo s prevajalci, ki so strokovnjaki različnih področij. In navsezadnje vam samim omogočilo, da se resnično osredotočite izključno na vsebino in razvoj projekta. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov in zaprosite za neobvezujočo ponudbo ter izberite lažjo, s tem pa tudi zanesljivejšo pot do uspeha.
Financiranje s strani Evropske unije
Evropska unija ima stroga pravila za zagotavljanje nadzora nad porabo sredstev, pri čemer stremi k preglednosti in odgovornosti, zato morata ti biti jasno razvidni tako iz razpisne dokumentacije kot kasnejših poročil. Razpisni dokumenti torej zahtevajo natančno, strokovno prevajanje, skladno z enim od v razpisu določenih jezikov.
Obstaja več vrst financiranja:
• financiranje v obliki nepovratnih sredstev, delno zagotovljenih s strani Evropske unije, delno s strani drugih virov (ta oblika financiranja je najpogosteje povezana z javnimi objavami oziroma razpisi za zbiranje predlogov, prevajanje vsebine pa pogosto zahteva manjši vložek od denimo prevajanja finančnega načrta),
• subvencioniranje s strani nacionalnih ali regionalnih organov,
• nudenje posojil, jamstev in lastniškega kapitala v obliki finančne pomoči (ta oblika financiranja običajno podpira politiko in program Evropske unije, zato bistvo razpisne dokumentacije predstavlja prav vsebinska shema, katere skladnost z razpisnimi pogoji v postopku prevajanja nikakor ne sme postati manj razumljiva ali jasna) in
• nagrajevanje.
Vsi programi, financirani s strani proračuna Evropske unije, sodijo v eno od treh vrst izvajanja, kar pa je odvisno predvsem od narave financiranja. Gre za:
- Neposredno upravljanje. Pri tej vrsti izvedbe sredstva Evropske unije brez posrednika upravlja Evropska komisija. Financiranje je najpogosteje podeljeno v obliki nepovratnih sredstev, pri čemer je razpis povezan s točno določenimi projekti, ki sledijo politiki Evropske unije. Za ta namen so objavljeni razpisi za zbiranje predlogov, velja pa, da je prevajanje dokumentacije, povezano s tovrstno obliko financiranja, praviloma manj zahtevno kakor prevajanje dokumentacije za financiranje z delnim upravljanjem sredstev.
- Delno upravljanje. Poleg Evropske komisije sredstva upravljajo tudi nacionalni organi. Tovrstna oblika financiranja podeljuje kar 80 % proračunskih sredstev Evropske unije, zato prevajanje dokumentacije zanjo sodi med zahtevnejše, saj je konkurenca izredno visoka. Podeljevanje se sicer uresničuje s pomočjo strukturnih in investicijskih skladov, med drugim Evropskim skladom za regionalni razvoj (regionalni in urbani razvoj), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Kohezijskim skladom (ekonomska konvergenca manj razvitih regij), Evropskim socialnim skladom (socialna vključenost in dobro upravljanje), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter drugimi.
- Posredno upravljanje. Evropska unija se pri tej vrsti izvedbe zaveže k upravljanju sredstev s pomočjo posrednika. Tega lahko predstavljajo partnerske organizacije ali drugi organi, ki se nahajajo v ali zunaj Evropske unije. Prijava na to obliko financiranja je mogoča na nacionalni ravni v obliki subvencij, kar pomeni, da prevajanje dokumentacije niti ni obvezno oziroma se ta pogoj spreminja v skladu z določili razpisa.
Podatki, vezani na vrsto razpisa in način podeljevanja sredstev so lahko prevajalcu v veliko pomoč, zato je tega z njimi priporočljivo seznaniti še pred pričetkom prevajanja. Kajti prevajanje ni edino delo, ki ga opravljajo sodelavci Grens-tima, temveč so ti prav tako zavezani k spremljanju novosti na področju različnih panog.
Zakaj za prevajanje razpisne dokumentacije in poročil izbrati Grens-tim?
Skozi dolgoletno delovanje smo zgradili široko mrežo sodelavcev, med katerimi je obilo naravnih govorcev, zaradi česar pri prevajanju ne prihaja do jezikovnih zagat, nejasnosti ali napak. Pomembna pa sta tudi čas in denar.
V Grens-timu se zavedamo, da pravočasnost že sama po sebi nemalokrat pomeni zmago. Iz tega razloga se strogo držimo vnaprej dogovorjenih časovnih okvirov, kljub temu pa svojim naročnikom ponujamo dostopne, ugodne prevode. In svojim rednim strankam dodatne ugodnosti.
Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov in nam pošljite neobvezujoče povpraševanje.
by Sonja Kolar | Jun 2, 2022 | Prevajanje
Skandinavija postaja vse popularnejša počitniška destinacija, zaradi česar se za pridobivanje znanja skandinavskih jezikov odloča vse več ljudi. Podobno pa je tudi s prevajanjem različnih vrst besedil, dokumentov, navsezadnje celo literature. Skandinavski trg in skandinavska kultura sta Slovencem vsekakor nadvse zanimiva, to dejstvo pa je znano tudi nam v Grens-Timu, ki nudimo ugodno prevajanje vseh vrst besedil tako iz kot v skandinavske jezike.
V nadaljevanju vam zato predstavljamo posebnosti posameznega jezika iz Skandinavije. Preberite si njegove značilnosti in nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov ter nam zaupajte svoje želje, mi pa bomo za vas pripravili ponudbo, ki bo vključevala tako ugodno prevajanje kot svetovanje. Le na ta način bomo namreč v procesu sodelovanja oziroma prevajanja prišli do najboljšega rezultata, vi pa se boste prepričali, da ugodno prevajanje s stališča kakovosti ne velja vedno za t.i. poceni prevod.
Ugodno prevajanje Slovencem vse zanimivejših jezikov
Med jezike Skandinavije sodijo danščina, švedščina, norveščina, finščina in islandščina, pri tem pa velja, da znanje enega najpogosteje zadostuje za vsaj solidno razumevanje vseh. Ne pa tudi za prevajanje. V Grens-Timu zato združujemo strokovnjake za vsakega od naštetih jezikov in svojim naročnikom zagotavljamo kakovostno opravljeno delo, spoštovanje vnaprej dogovorjenih časovnih okvirov ter finančno dostopnost. Ugodno prevajanje najrazličnejših vrst besedil, znanje številnih jezikov in po potrebi svetovanje zagotovo sodijo med naše najmočnejše odlike, v kar se lahko prepričate tudi sami. A še pred tem se pobliže spoznajte z vsemi jeziki iz Skandinavije.
Danščina
Danci so znani kot odlični govorci angleščine, zato radi izkoristijo vsako priložnost za sporazumevanje s tujci. Kot uradni jezik je danščina priznana na Danskem in na Ferskih otokih, prav tako v Evropski uniji, kot manjšinski pa v Nemčiji in na Grenlandiji, kar skupno pomeni skoraj šest milijonov govorcev. Zapisuje se v latinici in pozna dve narečji, bornholmsko, bolj znano kot zahodnodansko, ter jutlandsko. Na splošno velja, da dansko razume vsak, ki govori norveško, tudi švedsko, saj si danski in norveški jezik od vseh skandinavskih delita največ podobnosti. In še zanimivost: slovnične strukture danskega jezika so zelo podobne tistim v nemščini.
Kontaktirajte nas in si zagotovite ugodno prevajanje besedila iz slovenskega v danski jezik ali obratno, iz danskega v slovenski jezik.
Švedščina
Tudi švedščina se zapisuje v latinici in je kot uradni jezik priznana na Švedskem ter na Finskem oz. kot uradni jezik Evropske unije, poleg modernega švedskega jezika pa je prav tako znana njena stara različica. Ker pozna le dva spola, medtem ko se glagoli spregajo izključno po času, ne po osebi, uživa sloves precej enostavnega jezika. Švedi sicer enako kot Danci veljajo za zelo dobre govorce angleščine, zato se s tujci večinoma sporazumevajo v slednji, vendar švedski jezik kljub temu beleži osem in pol milijonov govorcev. In še zanimivost: švedski jezik pozna 29 črk, pri čemer “w” vse do leta 2006 ni bila priznana kot posebna črka abecede, temveč le kot različica črke “v”.
Kontaktirajte nas in si zagotovite ugodno prevajanje besedila iz slovenskega v švedski jezik ali obratno, iz švedskega v slovenski jezik.
Norveščina
Latinica je edina pisava norveškega jezika, ki šteje pet milijonov govorcev in velja za uradni jezik Norveške. Pozna štiri standardne oblike, pri čemer imata prvi dve status uradnega: bokmål (knjižni jezik), novonorveščina, riksmål (izredno konservativna oblika) in høgnorsk (konservativna oblika, imenovana tudi visoka norveščina). Sicer narečje norveškega jezika spominja na islandski in ferski jezik, kar Norvežanom olajša učenje obeh. In še zanimivost: velja, da Norvežani, Švede in Dance razumejo veliko bolje, kakor se med seboj razumejo Švedi ter Danci. Razlog za to je verjetno delna skupna zgodovina Norvežanov in Dancev.
Kontaktirajte nas in si zagotovite ugodno prevajanje besedila iz slovenskega v norveški jezik ali obratno, iz norveškega v slovenski jezik.
Finščina
Finski jezik se od ostalih jezikov Skandinavije precej razlikuje, saj njegovo poreklo povezujemo z vzhodnoevropskimi jeziki. Velja za uradni jezik na Finskem in Švedskem, prav tako v Ruski federaciji ter Republiki Kareliji in kot uradni jezik Evropske unije ter se, kot vsi doslej predstavljeni, zapisuje v latinici. Ima približno pet milijonov govorcev, a je vse do devetnajstega stoletja kot uradni jezik in tudi jezik, v katerem so se sporazumevali višji sloji, veljal švedski. In še zanimivost: finski jezik je težek jezik, ki pozna kar petnajst sklonov in je eden redkih jezikov, v katerem samoglasniki prevladujejo nad soglasniki.
Kontaktirajte nas in si zagotovite ugodno prevajanje besedila iz slovenskega v finski jezik ali obratno, iz finskega v slovenski jezik.
Islandščina
Le 330.000 govorcev islandskega jezika, kot uradnega jezika priznanega izključno na Islandiji, tega zapisuje v latinici. Znan je kot pregibni jezik, soroden ferščini, poleg standardnega jezika pa sta znana še stari islandski jezik in t.i. visoki islandski jezik, povezan z novokovankami, ki ne želijo imeti nobene povezave z angleščino. Islandci se namreč močno zavzemajo za ohranjanje lastnega jezika, zato se je ta od trinajstega stoletja pa vse do danes le malo spremenil, kar morebiti pojasnjuje odmaknjenost otoka od ostalega sveta. In še zanimivost: sodobni govorci brez težav prebirajo in tudi razumejo sage, napisane pred približno osmimi stoletji.
Kontaktirajte nas in si zagotovite ugodno prevajanje besedila iz slovenskega v islandski jezik ali obratno, iz islandskega v slovenski jezik.
by Sonja Kolar | May 3, 2022 | Posebnosti jezika, Prevajanje
Slovaščina in češčina si delita številne podobnosti, zato prevajanje zahteva odlične poznavalce oziroma strokovnjake obeh jezikov.
Jeziki, ki sodijo v isto jezikovno skupino, si običajno delijo številne skupne lastnosti, kar prevajalcem zna povzročati preglavice. To denimo velja za hrvaščino in srbščino, dva južnoslovanska jezika istih korenin, pa tudi za slovaščino ter češčino, ki si delita del zgodovine. V Grens-Timu se v okviru prevajanja z vsemi naštetimi jeziki srečujemo vsakodnevno, zato vam bomo v nadaljevanju predstavili slovaščino in češčino ter vam razkrili razlike med njima. A še pred tem naj vas povabimo, da stopite v stik z nami preko telefonske številke ali elektronskega naslova. V kolikor se zanimate za prevajanje iz slovenščine v slovaščino oziroma obratno ali za prevajanje iz slovenščine v češčino oziroma obratno, ste zagotovo na pravem mestu. Naši prevajalci so namreč strokovnjaki svojega področja in premorejo obilo izkušenj, razlikovanje med slovaščino ter češčino pa je v resnici ena njihovih močnejših odlik. Posvetimo se torej tema nadvse zanimivima jezikoma!
Slovaščina
Slovaščina sodi v skupino zahodnoslovanskih jezikov in velja za uraden jezik Slovaške. Prevajanje iz slovenščine v slovaščino ali obratno je zato nujno potrebno, toliko bolj, če gre za uradne dokumente. Vendar pri tem velja biti pazljiv, saj marsikateri prevajalec ne obvlada razlik med slovaščino in češčino, zaradi česar je lahko prevod povsem neustrezen. Pazite torej, da bo končni izdelek ostal v domeni poceni prevoda, predvsem pa poskrbite, da bo vaše besedilo prišlo v roke strokovno usposobljenemu prevajalcu z bogatimi izkušnjami, kakršne združujemo v Grens-Timu.
Slovaška in Češka si namreč del zgodovine delita, zato slovaščino dobro razumejo tudi na Češkem, govori pa se še v Ruteniji, delu nekdanje Slovaške, ki danes pripada Ukrajini, ter ogrskih delih nekdanje Avstro-ogrske monarhije, kamor sodijo Madžarska, Hrvaška, Vojvodina in Romunija. Prevajanje slovaščine se med drugim s prevajanjem češčine izredno pogosto zamenjuje zaradi sorodne abecede, zapisane v latinici, ki je navsezadnje tudi oblikovana po zgledu na češko, kajti slovaško narodno prebujenje v 19. stoletju je v veliki meri temeljilo prav na oziranju po češčini.
Kot zanimivost lahko dodamo, da ima slovaščina skupne točke tudi z južnoslovanskimi jeziki, prav posebej s slovenščino in kajkavskimi narečji hrvaščine. Če na dopustu ali potovanju srečate Slovake, naj vas torej ne začudi delno razumevanje njihovega govora.
Češčina
Češčina, kot slovaščina, sodi med zahodnoslovanske jezike in je uradni jezik Češke republike, zaradi skupne zgodovine pa jo prav tako razumejo na Slovaškem. Ne le pri prevajanju slovaščine, temveč tudi češčine (v slovenščino ali obratno) zato velja biti previden, saj sta si jezika, pisana v latinici, med seboj resnično izredno podobna, iz česar sledi, da ju nevešči prevajalci zlahka zamenjujejo. Na podlagi tega svetujemo: naj bo poceni prevod resnično ugoden prevod. Svoje besedilo zaupajte v prevajanje strokovnjakom Grens-Tima, veščim razlikovanja med slovaščino in češčino.
Sicer češčina velja za uradni jezik Češke republike in uradni jezik Evropske unije, delno tudi uradni jezik Slovaške, govori pa jo deset milijonov govornikov, kar je dvakrat več od slovaščine. A za nas je morda zanimiveje to, da so se šumniki, najprej v hrvaščino, nato še v slovenščino, uvedli prav iz češčine, kar se je pripetilo v času ilirizma v 19. stoletju.
Prevajanje slovaščine in češčine: razlike med obema jezikoma
K podobnostim med slovaščino in češčino vsaj malce pripore dejstvo, da češčina, v primeru izvzetja moravskih narečij, goji dve različici: pogovorno in knjižno češčino. Slednji je slovaščina izredno blizu, še posebej s fonološkega in morfološkega stališča, zato pri prevajanju nemalokrat pride do vrste napak. A se dober prevajalec tem zlahka izogne, saj se jezika v številnih elementih tudi razlikujeta. Denimo:
- ton jezika ǀ Ton češčine je v primerjavi s slovaščino povsem drugačen, saj tega ne poznajo ne slovaščina ne moravska narečja, zaradi česar je ločevanje med obema, če gre za govor, v resnici dokaj lahko.
- fonetika ǀ Če češčina velja za precej trd jezik, se slovaščina poslužuje mehčanja, zato zanjo velja, da je fonetično mehkejša. Poleg tega ima slovaščina močnejšo vezavo končnih soglasnikov z začetnimi samoglasniki.
- grafemi ǀ V slovaščini ne obstajajo naslednji češki grafemi: ě, ř in ů, medtem ko v češčini ni grafemov, kakršni so ä, dz, dž, ľ, ĺ ter ŕ. Češčina prav tako ne pozna slovaških dvoglasnikov ia, ie, iu in ô.
- glasniki ǀ Slovaščina premore glasnike, ki jih v češčini ni mogoče zaslediti, denimo ʎ/, /rː/, /lː/, /æ/, in dvoglasnike /i̯a/, /i̯e/, /i̯u/, /u̯ɔ/. Za razliko od tega, češčina premore /r̝/, ki ga slovaščina ne pozna.
Poleg naštetega je treba opozoriti na dejstvo, da obstajajo ogromne razlike tudi v besedišču, kar prevajanje obeh jezikov v veliki meri olajša.
Mogoče je torej zaključiti, da prevajanje slovaščine ali češčine v slovenščino (oziroma obratno) ni tako zelo zahtevno, vendar prinaša nekaj pasti, zaradi česar velja izbrati prevajalca z zavidljivo prevajalsko kilometrino. V Grens-Timu ponujamo ugodne prevode vseh vrst besedil, v svojih vrstah pa združujemo strokovnjake tako za slovaški kot češki jezik. Skrb, da prevajanje ne bi potekalo v skladu s prevajalskimi standardi je zato povsem odveč, v kar se lahko prepričate, če nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov in nam zaupate svoje želje ter potrebe.
by Sonja Kolar | Mar 21, 2022 | Prevajanje
Polnopravno članstvo Slovenije v politično-ekonomski zvezi Evropske unije od leta 2004 številnim podjetjem nudi dodatne možnosti (so)financiranja projektov in proizvodnih investicij, s pomočjo katerih se lahko enakopravno predstavljajo na domačem ter tujem, tako evropskem kot svetovnem trgu. A gre v primerjavi z državnimi razpisi za precej zahtevnejše podjetniške operacije, ki zahtevajo izjemno inovativnost, dobro poznavanje administrativnih postopkov, pa tudi napredne jezikovne veščine. Razpisno dokumentacijo je namreč treba oddati v angleščini oziroma uradnem jeziku posameznega razpisa.
Pri slednjem vam lahko pomagamo v Grins-timu, kjer nudimo ugodne prevode različnih vrst besedil, med področja, ki nas posebej odlikujejo, pa sodi prav prevajanje dokumentov, namenjenih sodelovanju na razpisih.
Evropski razpisi: zanesljiv vir finančnih sredstev
Evropska unija v želji po spodbujanju konkurenčnosti in enakih možnosti podjetjem ter drugim pravnim organizacijam iz držav članic Evropske unije ponuja različne možnosti financiranja. Za najbolj pogosta denimo veljajo nepovratna sredstva, subvencije, javna naročila, skrbniški skladi, nagrade in t.i. finančni instrumenti, kamor štejemo posojila, jamstva ter lastniški kapital. Ne glede na vrsto finančnih sredstev je pred oddajo projekta treba poskrbeti za prevajanje dokumentov, ki izkazujejo zmogljivost in strokovno usposobljenost oziroma ustreznost kandidata.
Oglejmo si nekoliko podrobneje vsako od naštetih oblik.
Nepovratna sredstva Gre za donacijo, prejeto s strani proračuna Evropske unije, ki jo kandidat prejme na podlagi predstavljenih ukrepov, s pomočjo katerih pomaga uresničevati cilje, enakovredne (ali sorodne) politiki Evropske unije, oziroma, na podlagi poslovanja, usmerjenega v doseganje splošnih evropskih interesov. V tem primeru rezultati dejavnosti ostajajo last upravičenca financiranja, sredstva pa so nepovratna in se izplačajo na podlagi nastalih stroškov. Pri tem se je treba zavedati, da je komisiji po končani operaciji potrebno predložiti dokazila, iz katerih je jasno razvidno, da je bil projekt izveden v skladu s prijavo. Prevajanje dokumentov je zato najbolje zaupati izkušenim prevajalcem, kakršne združujemo v Grens-timu, kjer ponujamo poceni prevode raznovrstnega podjetniškega gradiva.
Subvencije Subvencije so večinoma domena Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki stremi k minimaliziranju ekonomskih in socialnih razlik med regijami Evropske unije, pa tudi Kohezijskega sklada. Cilj slednjega je omogočiti infrastrukturne projekte in zaščito okolja. Prevajanje dokumentov je sicer obvezno za vse kandidate, katerih materni jezik ni enak jeziku, uradno navedenem v razpisu.
Javna naročila Nakup storitev, blaga ali gradenj je možen izključno preko javnih naročil s strani institucij Evropske unije ali lokalnih organov članic zveze. Javna naročila se od prejemanja nepovratnih sredstev razlikujejo, vendar ne v pogledu oddaje dokumentacije, saj je prevajanje vloge in ostalih dokazil v angleščino oziroma v razpisu določenem jeziku obvezno. Naročilo (storitev ali blaga) se namreč izvede proti plačilu, ne pa kot prispevek k projektu, izvedenem s strani neodvisne organizacije.
Skrbniški sklad Mehanizem združuje sredstva več donatorjev, ki ukrep financirajo skupaj. Pri tem morajo ti predhodno določiti cilje in tudi oblike poročanja, zato je v tem primeru prevajanje dokumentov še pomembnejše, saj morajo ti biti poenoteni s strani vseh vključenih.
Nagrada Finančni prispevek, podeljen na podlagi natečaja, je običajno izplačan ali kot priznanje za izjemno delo in dosežke ali z namenom spodbujanja naložb na določenem področju. Prevajanje dokumentov je v kontekstu nagrad drugotnega pomena, kljub temu pa je treba prejem nagrade utemeljiti, za kar znamo nadvse dobro poskrbeti v Grens-timu.
Finančni instrumenti Učinki tovrstne oblike financiranja so številni, med najpogostejše pa sodijo večanje skromnih proračunskih virov z namenom privabljanja zasebnih in javnih sredstev, spodbujanje pooblaščenih subjektov in posrednikov, ki usklajujejo posamezne interese, ter izkoriščanje strokovnega znanja izvajalcev. Financiranja tega področja se praviloma izvajajo v partnerstvu z javnimi in zasebnimi institucijami. Zaradi vključenosti več akterjev, katerih materni jezik ni nujno isti, prevajanje dokumentov predstavlja osnovo poslovanja in temeljni gradnik sporazumevanja, s tem pa tudi načrtovanja, izvajanja ter zaključevanja posameznih projektov.
Za vse naštete oblike financiranj s strani evropskih razpisov v Grens-timu nudimo ugodne prevode celotne dokumentacije iz in v različne jezike, a izstopa seveda angleščina, ki vsaj v kontekstu evropskih razpisov praviloma velja za najpogosteje izbran jezik.
Prednosti in slabosti sodelovanja na razpisih
Ker je dokumentacija na razpisih običajno izredno obsežna in zahteva temeljito pripravo, vključujoč prevajanje, velja pogoje skrbno preučiti še pred prijavo. Kot vse v življenju, imajo namreč tudi razpisi svoje prednosti in slabosti. Prve so običajno dokaj jasne, zato si podrobneje oglejmo pogoje, ki možne kandidate najpogosteje odvrnejo od prijave.
Neprilagodljivost Prevajanje dokumentov ne vključuje le načrta za izvedbo prijavljenega projekta, temveč tudi finančni okvir, ki mora biti do potankosti izdelan že ob oddaji vloge, saj zaradi rigidnega sistema izplačevanja kasnejše spremembe niso dovoljene. Prav to zna biti težava, še posebej pri zahtevnejših operacijah, katerih konec do zadnjega stadija ni povsem jasen.
Poročanje Če marsikateri razpis vključuje le zaključno poročilo, Evropska unija zahteva sprotno poročanje, posledično tudi prevajanje, zaradi česar evropski razpisi sodijo med bolj zapletene.
Izbor projektov Strokovno in natančno prevajanje dokumentov je v pogledu evropskih oblik (so)financiranja ključno. Predstavitev projekta je namreč izredno pomembna, saj zaradi pomanjkanja osebja, ki pregleduje vloge, in obenem velikega števila prejetih vlog, ni nujno, da ocenjevalci prepoznajo resnično vrednost prijavljenega projekta.
Zalaganje sredstev Med največje pomanjkljivosti brez dvoma sodi dejstvo, da mora prijavitelj celotna finančna sredstva založiti, kajti Evropska unija ta izplača v roku 30 dni po oddanem zahtevku za izplačilo, zaradi česar se številni prijavitelji poslužujejo premostitvenih kreditov.
Večja podjetja z vsem naštetim načeloma težav nimajo. Manjša pa znajo ti pogoji od sodelovanja odvrniti, saj gre za prevelik tako finančni kot kadrovski zalogaj. V Grens-timu zato nudimo poceni prevode različnih dokumentov, namenjenim prijavi na razpisih oziroma poročanju na teh.
Prevajanje dokumentov izvajamo na podlagi prejetega povpraševanja na telefonsko številko ali elektronski naslov. Kontaktirajte nas in nam zaupajte, katera področja predstavljajo vaše najmočnejše vrline, mi pa vam jih bomo pomagali pokazati svetu na način, da boste z njimi prepričali vsakogar, tudi evropsko komisijo.
by Sonja Kolar | Feb 22, 2022 | Prevajanje
O južnoslovanskih jezikih smo že veliko pisali. Tokrat pa se bomo posvetili bolgarščini in makedonščini ter raziskali, ali drži trditev, da gre za najbolj poceni prevode, kot nemalokrat zaslišimo v javnosti. Znan je namreč desetletja star spor med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci, saj prvi trdijo, da makedonščina ni samostojni jezik, temveč gre le za s številnimi srbskimi izrazi obogateno bolgarščino. V pogledu prevajanja torej za nesmiselno prenašanje besedil iz izvirnika v ciljni jezik.
Seveda to drži le za bolgarščino in makedonščino; slovenščina se vanju vrine kot tretji jezik, zato se prevajanju ni mogoče izogniti. V Grens-timu združujemo prevajalce in strokovnjake različnih jezikov, vendar poudarek dajemo prav južnoslovanskim, saj ti zaradi skupnega izvora pred nas postavljajo posebne izzive. Številni ljudje zaradi tega sicer menijo, da prevajanje južnoslovanskih jezikov ni potrebno, mi in naše stranke pa se zavedamo, da brez strokovnega prevoda (in prenosa besedila iz latinice v cirilico ali obratno) zares ostanejo le t.i. poceni prevodi, ki ne služijo nikomur. Dolgoletne izkušnje so nas namreč naučile, da je posredovanje sporočila, zajetega v besedilo, uspešno le, če ga razume naslovnik. Iz tega razloga zagovarjamo stališče, da mora prevod opraviti prevajalec.
Če se z nami strinjate, vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko ali elektronski naslov in pogovorili se bomo o vaših potrebah ter celotnem prevajalskem postopku.
Na tem mestu pa si oglejmo zgodovinsko ozadje bolgarščine in makedonščine. Kot že omenjeno, oba jezika skupaj s slovenščino sodita med južnoslovanske. Vendar slovenščino ob hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini uvrščamo med zahodno vejo, bolgarščino, makedonščino ter nekdanjo staro cerkveno slovanščino pa med vzhodno vejo južnoslovanskih jezikov.
Bolgarščina: posebnosti
Bolgarščina šteje okoli 8,5 milijona govorcev, naseljenih v Bolgariji, medtem ko ocene kažejo, da je po vsem svetu med 10 in 12 milijonov aktivnih govorcev. Kot uradni jezik je razglašena v Bolgariji, delu Grčije (gora Atos) in znotraj skupnosti Evropske unije, kot manjšinski pa v Romuniji (regija Banat), Srbiji, Slovaški, Ukrajini in na Madžarskem. Velja za izredno razvejan jezik, saj je znanih kar 70 narečij, ki se delijo na vzhodna in zahodna.
Ker je del “balkanske jezikovne zveze”, kamor sodijo tudi makedonščina, romunščina in albanščina, ima bolgarščina posebnosti, vsaj v primerjavi z ostalimi slovanskimi jeziki. Zanjo je tako značilna določna oblika samostalnikov in pridevnikov, tvorjena s sufiksniranim določnim členom. Za primer: nedoločna oblika žena v določni postane ženata, pri čemer je pomembna končnica -ta. Poleg tega je zanimivo tudi dejstvo, da bolgarščina ne pozna sklonov.
Zapisuje se v cirilici, sestavljeni iz tridesetih črk, s čimer je abeceda pravzaprav enaka ruski, a s to razliko, da se določene črke v bolgarščini ne uporabljajo. V primeru prevajanja slovanskih jezikov, ki se zapisujejo v cirilici, so poceni prevodi del standardne prevajalske prakse ne le zaradi sorodnosti, temveč tudi dejstva, da potrebe po pretvarjanju pisave ni, kar celoten postopek nekoliko pohitri.
Makedonščina: pogosto nepriznan jezik
Število govorcev makedonščine je nekoliko sporno. Makedonski jezik namreč vse do danes ni povsod sprejet kot uradni jezik, temveč pogosto nosi oznako manjšinskega. Tudi zaradi tega prenašanje iz enega jezika v drugega (iz bolgarščine v makedonščino ali obratno), na čemer temelji prevajalsko delo, nemalokrat sodi v domeno izredno ugodnih prevodov, kajti makedonščina ni enakopravna drugim jezikom.
Kot manjšinski jezik sta jo denimo priznali Srbija in Albanija, medtem ko Bolgarija ter Grčija tega ne želita storiti. Kljub temu pa ocene kažejo, da makedonščino govorita približno slaba dva milijona govorcev. Uporablja se v Severni Makedoniji, na območju severne Grčije, imenovanem Egejska Makedonija, na jugovzhodu Bolgarije (Pirinska Makedonija) in v jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa). Poleg Makedoncev, katerih materni jezik je, to v vsakdanjem življenju uporabljajo še Albanci in Turki.
Z bolgarščino si deli več lastnosti, med drugim zgoraj omenjeno končnico -ta pri določni obliki samostalnikov in pridevnikov (za ženski spol) oziroma končnico -ot (za moški spol), pa tudi dejstvo, da se samostalniki ter pridevniki načeloma ne sklanjajo.
Bolgarščina in makedonščina: neobstoječi ali poceni prevodi?
Čeprav trenja med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci trajajo že desetletja, vanje pa se vključujejo tudi drugi, svetovni strokovnjaki, je vprašanje obstoja makedonščine prej politična kot jezikoslovna zagata. Medtem ko bolgarski jezikoslovci menijo, da je makedonščina le eno od bolgarskih narečij, obogateno s številnimi srbskimi izrazi, makedonski zagovarjajo tezo o dveh jezikih. Mnenja ostalih pa so večinoma deljena.
Nekateri so tako Blažu Koneskemu, enemu najvidnejših makedonskih jezikoslovcev, očitali umetno oddaljevanje od bolgarščine, za razliko od tega pa drugi zagovarjajo (in priznavajo) makedonsko avtonomnost, med njimi ameriški jezikoslovec Horace Lunt.
V resnici gre za težavo, precej podobno slovaščini in češčini, med katerima marsikdo prav tako ne opazi vidnejših razlik. Vendar se tako slovaščina in češčina kot bolgarščina ter makedonščina ena od druge vse bolj oddaljujeta. Zaradi tega prevajanje ni več nekaj, čemer se lahko izognemo, temveč je to postalo obvezna izbira.
Kot pravi znan pregovor: poceni stvari so najdražje. To pa lahko prenesemo tudi na prevajanje.
Poceni prevodi oziroma prevodi, ki jih ni, znajo kmalu postati najdražji, kajti ugoden prevod, za katerega se izkaže, da ne služi svojemu osnovnemu namenu – razumevanju naslovnika – nima prav nobenega smisla. Zato pa smo tu mi, jezikoslovci Grens-tima. Ponujamo namreč poceni prevode vseh vrst besedil iz in v bolgarščino ter makedonščino, pa tudi v številne druge jezike. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov, nam zaupajte svoje želje in potrebe ter prepustite besedilo našim izkušenim prevajalcem, ki bodo znali poskrbeti za rezultat, kakršnega želite.
by Sonja Kolar | Feb 9, 2022 | Posebnosti jezika
Slovanski jeziki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske.
Jezik od samega začetka civilizacije velja za osnovno sredstvo ubesedovanja tako snovnega kot notranjega, čustvenega sveta. V njem namreč mislimo, čutimo, si ustvarjamo različne predstave, načrtujemo in navsezadnje navezujemo stike z drugimi. A če je nebesedni jezik, kamor sodita denimo mimika in kretnje, univerzalni ter ga z nekaj manjših kulturnih razlik lahko razume kdorkoli kjerkoli na svetu, je besedni vezan na točno določeno geografsko področje. Kar človeštvo zagotovo plemeniti in poudarja njegovo bogatost. Slabost tega pa je, da nas ljudje na drugem koncu sveta pogosto ne razumejo, zaradi česar vsakršno sporazumevanje zahteva prevod, pa čeprav je med obema jezikoma mogoče najti nešteto povezav.
V tem članku se bomo zato posvetili slovanskim jezikom, ki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske. Vsem njim so, ker so del družine slovanskih jezikov, skupne številne značilnosti. Kljub temu pa je med njimi prav zaradi široke razvejanosti mogoče najti tudi obliko razlik.
Zaradi tega vsaka oblika komunikacije, najsi bo pisna najsi bo govorjena, zahteva poglobljen, strokoven, pa vendar ugoden prevod. V podjetju Grens-Tim nudimo poceni prevode različnih vrst besedil, pri čemer slovanski jeziki predstavljajo jedro našega prevajalskega dela. Slednjega opravljamo strokovno in hitro, upoštevajoč želje ter potrebe naročnikov, pa tudi samo vrsto besedila. Da bi se v to prepričali, nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov .
Slovanski jeziki in njihova delitev
Slovanski jeziki so prisotni v Srednji, Jugovzhodni in Vzhodni Evropi ter Severni Aziji, sodijo pa v skupino indoevropskih jezikov. Oglejmo si podrobneje njihovo delitev.
Slovanski jeziki
južnoslovanski jeziki
vzhodna veja
| bolgarski jezik |
| makedonski jezik |
| starocerkvenoslovanski jezik* |
|
zahodna veja
| bosanski jezik |
| črnogorski jezik |
| hrvaški jezik |
| slovenski jezik |
| srbski jezik |
|
|
vzhodnoslovanski jeziki
| beloruski jezik |
| rusinski jezik (podjezik: panonski rusinski jezik) |
| ruski jezik |
| ukrajinski jezik |
| stari novogrški jezik* |
|
zahodnoslovanski jeziki
| češki jezik |
| kašubski jezik |
| lužiško-srbski jezik (podjezika: zgornjolužiško-srbski jezik in spodnjolužiško-srbski jezik) |
| poljski jezik |
| slovaški jezik |
| šlezijski jezik |
|
*izumrli jezik |
Govorci kateregakoli od zgoraj naštetih jezikov se imenujejo Slovani, nekoč tudi Slavi, Slavoni in celo Sloveni. Gre za etnično oziroma jezikovno skupino ljudi, ki kot sredstvo komunikacije uporablja slovanske jezike.
Njihova zgodovina sicer ni povsem jasna, vsaj ne pred šestim stoletjem, ko so omenjeni v bizantinskih zapisih, vemo pa, da so ljudstva, kasneje imenovana Slovani, že približno 1500 let pred našim štetjem naseljevala območje med zahodno Poljsko in reko Dneper v Belorusiji. Zaradi dokaj velikega geografskega področja so si ti kulturo delili z drugimi ljudstvi, kar pomeni, da o njihovi lastni, edinstveni kulturi, ostaja le malo sledi. Razlog za to se lahko nahaja v dejstvu, da te niso razvili ali pa, še verjetneje, da se je zaradi sobivanja z drugimi ljudstvi njihova kultura sčasoma izgubila oziroma spojila s kulturo drugih ljudstev.
Kljub temu pa danes med slovanskimi jeziki najdemo posebnost, ki nam medsebojno sporazumevanje v veliki meri olajša, kar pa ne pomeni, da prevod pisnih besedil ni več potreben …
Medslovanščina
Zadnje desetletje je nadvse popularen esperanto, mednarodni pomožni sporazumevalni jezik, ki naj bi vsem ljudem omogočal enakopravno, neposredno komunikacijo, pri čemer ta ohranja elemente maternega jezika. Ker je zasnovan povsem logično, je hitro in lahko učljiv. Podobne lastnosti pa ima tudi medslovanščina, pogosto imenovana interslovanščina, esperanto slovanskih jezikov.
Medslovanščina je umetno ustvarjen jezik, razvit s strani skupine jezikoslovcev iz različnih držav, a ta navkljub temu ohranja naravne prvine. Izmišljene namreč niso del njega, saj temelji na starocerkvenislovanščini, “materi” vseh slovanskih jezikov, in besednjaku živih slovanskih jezikov. Kot zanimivost naj navedemo, da slovar medslovanščine vsebuje več kot 37.000 besed, namenjenih sporazumevanju pripadnikov različnih slovanskih jezikovnih skupin, vključujoč vse tri zgoraj omenjene (južnoslovanska, vzhodnoslovanska, zahodnoslovanska).
Začetki snovanja medslovanskega jezika segajo v leto 2006, ko je nizozemski prevajalec Jan van Steenbergen dal pobudo za enostaven, univerzalen medslovanski jezik, ki bi pripadnikom Slovanov olajšal medsebojno sporazumevanje. Kar je mogoče zaradi sorodnosti med posameznimi slovanskimi jeziki, četudi med njimi obstajajo številne ločnice.
Zamisel se je sčasoma razširila in leta 2011 združila s projektom novoslovanščine češkega profesorja Vojtěcha Merunke ter kasneje dobila danes uveljavljeno ime medslovanščina. S tem so govorci kateregakoli slovanskega jezika dobili skupni imenovalec, ki jim pomaga pri sporazumevanju, še pomembneje pa je, da so govorci ozavestili jedro lastnega in s tem tudi drugih jezikov.
Govorna komunikacija med pripadniki različnih slovanskih jezikov s pomočjo medslovanščine torej ne predstavlja več težav. Drugače pa je s pisanimi besedili, ki napak ne trpijo. Ta še vedno zahtevajo natančen, jasen, neposreden prevod, ki sporočilo izvirnika posreduje tujejezičnemu bralcu.
V Grens-Timu se tega zavedamo, zato so naše merilo profesionalnost, strokovnost, cenovna dostopnost, prilagodljivost in učinkovitost. Svoje delo opravljamo vestno, naš cilj pa je prenos vašega sporočila tujemu govorcu. Iz tega razloga nudimo ugodne prevode različnih vrst besedil, s poudarkom prav na slovanskih jezikih, še posebej južnoslovanskih, s katerimi smo si nekoč delili državo.
Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov , nam posredujte vse potrebne informacije, ki nam bodo pomagale razumeti, kakšen je namen vašega besedila in kdo njegov ciljni uporabnik, mi pa bomo poskrbeli, da bo naslovnik v celoti razumel vaše sporočilo.
by Sonja Kolar | Dec 16, 2021 | Nekategorizirano
Čeprav obstaja več ravni komunikacije, denimo verbalna, jezik ostaja njeno temeljno sredstvo. In ta je veliko lažja v kolikor premoremo širok besedni zaklad, ki ga pridobivamo vse od rojstva dalje. A četudi v otroštvu nismo veliko brali in imeli zanimivih, pomensko bogatih pogovorov, ki bi nam odpirali vrata v neznane svetove, je mogoče zaostanek nadoknaditi. Ne glede na to pa je nadvse pomembno, da z jeziki, ki jih govorimo, ostajamo v tesnem stiku, saj gre za živo, neprestano razvijajočo in spreminjajočo se tvorbo.
Prav zato bomo danes vzeli pod drobnogled slovenščini nadvse sorodno hrvaščino. Praksa nam namreč kaže, da prevajanje tako iz hrvaščine v slovenščino kot obratno vzbuja precej nelagodja. Številni se namreč čutijo sposobne besedilo prenesti v drug jezik kar sami, kar pa se nemalokrat izkaže za napačno odločitev. Kot vsako delo, tudi prevajanje zahteva strokovnjake, pri čemer že dolgo več ne velja, da so ugodni prevodi tudi “poceni” prevodi, kakor marsikdaj imenujemo izdelke slabe kakovosti.
Celo nasprotno. V Grens-timu smo strokovno usposobljeni za prevajanje, hrvaščina, slovenščina in tudi angleščina pa so brez dvoma ene naših najmočnejših točk, vendar navkljub temu ostajamo cenovno dostopni.
Naše osnovno vodilo je, da si vaše besedilo, kot vsako drugo, zasluži dobrega prevajalca. Ukvarjamo se s prevodi vseh vrst besedil, zato nas kontaktirajte in poslali vam bomo ponudbo, ki vam bo pokazala, da se ne ponašamo zaman tako s kakovostnimi kot poceni prevodi.
A še preden nas kontaktirate, se posvetimo nekaterim tipičnim napakam prevajanja iz slovenščine v hrvaščino oziroma obratno.
Prevajanje: zakaj nam slovenščina in hrvaščina povzročata preglavice?
Da bi razumeli vse pasti, s katerimi se soočamo prevajalci, je treba poznati ozadje in izvor jezika oziroma jezikov, ki se jim posvečamo. Hrvaščina, enako kot slovenščina, sodi v vejo južnoslovanskih jezikov, ki je podskupina slovanskih. Se pa južnoslovanski jeziki delijo na vzhodne ter zahodne. Vzhodno vejo tvorijo bolgarščina, makedonščina in stara cerkvena slovanščina. Kot zanimivost lahko omenimo, da slednja velja za prvi pisani južnoslovanski jezik, ki sega v 9. stoletje. Za razliko od vzhodne, zahodno vejo sestavljajo bosanščina, črnogorščina, srbščina in hrvaščina ter slovenščina, pri čemer sta si slednji dve od nekdaj nadvse blizu.
In čeprav bi to lahko pomenilo, da bosta brez težav potekala tako sporazumevanje kot prevajanje, hrvaščina in slovenščina govorce soočata s številnimi zagatami. Tudi zato, ker je napake, kadar gre za dva sorodna jezika, izredno težko opaziti. Prevajanje iz slovenščine v hrvaščino ali obratno zato ni nič lažje, prej težje. Kajti …
Slovenščina pozna dvojino, hrvaščina pa ne
Slovenščina je eden izredno redkih jezikov, ki so ohranili dvojino. A v preteklosti ta ni veljala za posebnost, saj je bila prisotna že v indoevropskem prajeziku in je bila del številnih starih jezikov. Se je pa sčasoma izgubila, kar je poleg arhaizmov in skladnje eden od razlogov, zaradi katerih stare jezike dandanes slabo razumemo ali sploh ne. Ti prav zato kličejo po prevajanju, cena za pridobitev ustreznega znanja pa je izredno visoka, saj je prevajanje zaposlitev, ki terja nenehno pozornost in leta, desetletja študija. Ker dvojine ne pozna jezik, ki se mu posvečamo v tem prispevku (hrvaščina), prevod hitro povzročiti številne napake, za katere sami, če nismo strokovno usposobljeni prav za prevajanje, niti ne vemo.
Hrvaščina ima sedem sklonov, slovenščina le šest
Prevajanje (hrvaščina–slovenščina in obratno) je zahtevno tudi zato, ker hrvaščina za razliko od slovenščine pozna sedmi sklon (vokativ), ki se sicer uporablja izključno za klicanje. Vendar prav ta bogatost zna biti pomemben del leposlovja in drugih vrst besedil, zato je resnično pomembno, da prevajanje zaupate nekomu, ki pozna vse ravni jezika.
Da bo razlika bolj jasna, v spodnji tabeli navajamo sklone obeh.
| Slovenski jezik pozna šest sklonov.
| imenovalnik |
Kdo ali kaj? |
| rodilnik |
Koga ali česa? |
| dajalnik |
Komu ali čemu? |
| tožilnik |
Koga ali kaj? |
| mestnik |
Pri kom ali pri čem? oz. O kom ali o čem? |
| orodnik |
S kom ali s čim? |
Hrvaški jezik pozna sedem sklonov.
| nominativ |
Tko? Što? |
| akuzativ |
Koga? Što? |
| genitiv |
Koga? Čega? |
| dativ |
Komu? Čemu? |
| lokativ |
O kom? O čem? |
| instrumental |
S kim? S čim? |
| vokativ |
Oj! Ej! |
|
Posebnost vokativa je med drugim ta, da je lahko izvzet iz stavčne strukture in stoji samostojno. Za primer: v slovenščini bi Ivana poklicali z vzklikom Ivan!, medtem ko hrvaščina zahteva sklanjanje imena, zato bi Ivana v hrvaščini poklicali Ivane! Gre za minimalno razliko, vendar prav ta jezik dela bogatejši.
Prevajanje, hrvaščina, slovenščina in lažni prijatelji
Najbrž v resničnem življenju vsi poznamo lažne prijatelje. V jeziku pa tako imenujemo tiste besede, katerih pomen poznamo, vendar imajo v drugem drugačnega. Gre za pogost pojav v primeru sorodnih jezikov; še posebej med slovanskimi je teh ogromno. A kot vemo, je prevod (hrvaščina in slovenščina sta denimo jezika z obilo lažnimi prijatelji) ustrezen šele takrat, ko bralcu posreduje tako sporočilo kot čustveno noto in estetiko besedila.
Oglejmo si nekaj primerov lažnih prijateljev:
- grad (slovenščina) -> pomeni graščakovo bivališče
- grad (hrvaščina) -> pomeni mesto
- kraj (slovenščina) -> pomeni naseljeno zemeljsko površino, ki tvori zaključeno celoto
- kraj (hrvaščina) -> pomeni konec
Da pa vam še bolje ponazorimo, kako zapleteno je prevajanje iz hrvaščine v slovenščino ali obratno, si oglejmo še pomen različice konca:
- konac (hrvaščina) -> pomeni nit
Vse prej kot enostavno, mar ne? Strinjamo se. In poudarjamo, da so morda prav lažni prijatelji tisti, ki ločijo ugodne prevode od na začetku članka omenjenih “poceni” prevodov. Zares pomembno je namreč, da prevajalec obvlada vse ravni jezika, vključno s pomenoslovjem in skladnjo.
V Grens-timu prav zato povezujemo prevajalce, ki imajo tako s hrvaščino kot slovenščino, prav tako angleščino, vsakodnevni stik. Z vsemi naštetimi živijo, zaradi česar so redno soočeni z jezikovnimi spremembami in pravili. Vendar nam strokovnost ne preprečuje finančne konkurenčnosti, saj nas odlikujejo hitra odzivnost, kakovostno delo in cenovna dostopnost.
Kontaktirajte nas in pridobite vse informacije, vezane na prevajanje vašega besedila iz slovenščine v hrvaščino ali iz hrvaščine v slovenščino oziroma iz hrvaščine v angleščino ali iz angleščine v hrvaščino.
by Sonja Kolar | Dec 16, 2021 | Prevajanje
Brez dvoma se vam ob besedi prevajanje v misli najprej prikrade želja po sporazumevanju. To lahko poteka v govorjeni ali pisni obliki, obema pa je skupno, da jezikovno sporočilo, izraženo v enem jeziku, pretvori v drugega. Vendar ob tem, ker latinico dojemamo kot nekaj povsem samoumevnega, saj v njej zapisujemo slovenščino, redno pozabljamo na prenos pisav. Poleg latinice namreč poznamo tudi druge pisave, med njimi arabsko in hebrejsko, kitajske pismenke ter cirilico. In ker nam je ob latinici najbližja prav slednja, bomo v tem prispevku podrobneje spoznali cirilično pisavo.
Ste kdaj razmišljali, zakaj prevajanje istega besedila ne stane enako v vseh jezikih? Članek vam bo med drugim pomagal razumeti, zakaj je temu tako. In obenem poiskati odgovor na vprašanje, zakaj denimo prevod besedila iz hrvaščine v slovenščino velja za “poceni” prevod, prevod besedila iz slovenščine v makedonščino pa sicer še vedno za ugoden prevod, a vendar nekoliko dražjega. V Grens-timu smo tega vprašanja s strani strank deležni zelo pogosto, pa čeprav je razlika med obema prevodoma minimalna. Stremimo namreč k cenovno dostopnim, profesionalnim in hitrim prevodom ter na prvo mesto postavljamo prav potrebe naročnika.
Cirilična pisava: temelj južnoslovanskih jezikov
Cirilična pisava se je tako kot latinična razvila iz grške črkovne pisave. Gre za naslednico glagolice, ki sta jo v 9. stoletju razvila meniha Ciril in Metod. Razlog za to je bila njuna želja približati svetopisemska besedila slovanskemu ljudstvu, naseljenemu na Balkanskem polotoku. Ker pa so črke glagolice dokaj zapletene, jih njuni nasledniki sčasoma niso več uporabljali. Se je pa glagolica kljub temu ohranila na zahodnem delu, tistem torej, kjer se nahajata današnja Slovenija in Hrvaška. Bolj ali manj edini južnoslovanski državi, kjer se besedila zapisujejo v latinici. Vendar to nikakor ne pomeni, da sta jezika enaka ali da prevajanje besedil ni potrebno. Kar pa drži, je dejstvo, da si delita pisavo in pretvarjanje te torej ni potrebno.
Naj na tem mestu naredimo primerjavo in poudarimo, da si denimo slovenščina in makedonščina za razliko od slovenščine ter hrvaščine pisave ne delita. Kar pomeni, da mora prevajalec opraviti dodatno delo, ki je sicer posledica prevajanja, pa vendar. Poleg prenosa samega pisnega sporočila v drug jezik mora pretvoriti še pisavo. In zaradi tega dosega prevajanje ceno, določeno na podlagi tako dolžine besedila, njegove zahtevnosti in namembnosti kot tudi jezika, v katerega ali iz katerega je tega treba prevesti.
Z izjemo Slovenije in Hrvaške se torej južnoslovanski jeziki zapisujejo v cirilici. Oblika njenih črk temelji na grški pisavi, medtem ko so šumniki ohranili podobo glagolice, saj jih grščina ne pozna. Pisava je sicer dobila ime po Cirilu. Na ta način se ohranja spomin nanj, vsi, ki besedila zapisujejo s ciriličnimi črkami, pa se mu s tem tudi vsak dan posebej poklonijo ter ohranjajo kulturo pisanja.
Tako latinična kot cirilična pisava sodita med abecedne pisave, pri čemer drugo uporablja sedem slovanskih jezikov. V njej se namreč zapisujejo bolgarščina, makedonščina, ruščina, beloruščina, ukrajinščina, rusinščina in srbščina. Kljub temu pa ni vezana izključno na slovanske jezike, saj jo uporabljajo tudi v Mongoliji in Moldaviji, pa tudi na ozemlju Ruske federacije ter nekdanje Sovjetske zveze. Kot zanimivost lahko navedemo še, da je posebnost Srbije in tudi Črne gore ta, da besedila zapisujejo tako v latinici kot cirilici, zato na popotovanju po južnih krajih nikar ne bodite presenečeni, če zasledite napise ali table v obeh pisavah.
Prevajanje jezikovnega sporočila in pretvorba pisave
Bistvo prevajanja seveda predstavlja prenos sporočila v drug jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika prevajanje opredeljuje z naslednjimi besedami:
prevajanje ǀ izražanje, podajanje pisanega ali govorjenega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika
Sinonima zanj sta (knjižno izročilo) prestavljanje in (starinsko) tolmačenje.
A se je ob tem treba zavedati, da je prevajanje zaposlitev, ki zajema ne le pretvarjanje sporočila iz enega jezika v drugega, temveč, kadar gre za jezike, ki si ne delijo pisave, tudi pretvorbo pisave. Kot omenjeno, si slovenščina in makedonščina pisave ne delita, si jo pa zato slovenščina in hrvaščina.
Gotovo veste, da hrvaščina pozna črke in glasove, kot so ć, lj, nj, dž in đ, ki jih denimo slovenščina ne. In da angleščino tvorijo tudi q, x, y in w, ki so slovenščini neznane. Gre za različice latinične pisave in podobno je s cirilico, ki prav tako pozna več variacij. Prav te pa prevajanje in pretvorbo pisave znajo otežiti, saj tako kot lažne prijatelje poznata slovenščina ter hrvaščina (o tem smo podrobneje pisali v prispevku z naslovom Prevajanje: ko sorodnost jezikov postane vir napak, jih poznata tudi latinična in cirilična pisava.
Gre za črke z enako ali podobno glasovno vrednostjo oziroma za črke, ki so po izgledu podobne v obeh pisavah, a imajo drugačno glasovno vrednost. Tako si cirilica in latinica delita črke A, E, K, M, O, T ter I in J, kjer se te uporabljajo, medtem ko med lažne črkovne prijatelje sodijo B, H, P, C, Y in X.
Dober prevajalec bo poznal tako ene kot druge. In Grens-tim združuje prevajalce, ki jim ni tuj nobeden od južnoslovanskih, pa tudi drugih jezikov, medtem ko je cirilica pisava, v kateri berejo in pišejo enako hitro kot v latinici.
Če potrebujete prevod besedila in obenem pretvorbo pisave iz latinične v cirilično ali obratno, nas kontaktirajte. Dosegljivi smo na telefonski številki ali elektronskem naslovu . Pridobite želene informacije in nam zaupajte prevajanje besedila, za katerega boste odšteli razumen znesek, predvsem pa v zameno, poleg kakovostnega prevoda, prejeli poglobljeno in vam prilagojeno obravnavo.
Recent Comments