Brez dvoma se vam ob besedi prevajanje v misli najprej prikrade želja po sporazumevanju. To lahko poteka v govorjeni ali pisni obliki, obema pa je skupno, da jezikovno sporočilo, izraženo v enem jeziku, pretvori v drugega. Vendar ob tem, ker latinico dojemamo kot nekaj povsem samoumevnega, saj v njej zapisujemo slovenščino, redno pozabljamo na prenos pisav. Poleg latinice namreč poznamo tudi druge pisave, med njimi arabsko in hebrejsko, kitajske pismenke ter cirilico. In ker nam je ob latinici najbližja prav slednja, bomo v tem prispevku podrobneje spoznali cirilično pisavo.

Ste kdaj razmišljali, zakaj prevajanje istega besedila ne stane enako v vseh jezikih? Članek vam bo med drugim pomagal razumeti, zakaj je temu tako. In obenem poiskati odgovor na vprašanje, zakaj denimo prevod besedila iz hrvaščine v slovenščino velja za “poceni” prevod, prevod besedila iz slovenščine v makedonščino pa sicer še vedno za ugoden prevod, a vendar nekoliko dražjega. V Grens-timu smo tega vprašanja s strani strank deležni zelo pogosto, pa čeprav je razlika med obema prevodoma minimalna. Stremimo namreč k cenovno dostopnim, profesionalnim in hitrim prevodom ter na prvo mesto postavljamo prav potrebe naročnika.

Cirilična pisava: temelj južnoslovanskih jezikov

Cirilična pisava se je tako kot latinična razvila iz grške črkovne pisave. Gre za naslednico glagolice, ki sta jo v 9. stoletju razvila meniha Ciril in Metod. Razlog za to je bila njuna želja približati svetopisemska besedila slovanskemu ljudstvu, naseljenemu na Balkanskem polotoku. Ker pa so črke glagolice dokaj zapletene, jih njuni nasledniki sčasoma niso več uporabljali. Se je pa glagolica kljub temu ohranila na zahodnem delu, tistem torej, kjer se nahajata današnja Slovenija in Hrvaška. Bolj ali manj edini južnoslovanski državi, kjer se besedila zapisujejo v latinici. Vendar to nikakor ne pomeni, da sta jezika enaka ali da prevajanje besedil ni potrebno. Kar pa drži, je dejstvo, da si delita pisavo in pretvarjanje te torej ni potrebno.

Naj na tem mestu naredimo primerjavo in poudarimo, da si denimo slovenščina in makedonščina za razliko od slovenščine ter hrvaščine pisave ne delita. Kar pomeni, da mora prevajalec opraviti dodatno delo, ki je sicer posledica prevajanja, pa vendar. Poleg prenosa samega pisnega sporočila v drug jezik mora pretvoriti še pisavo. In zaradi tega dosega prevajanje ceno, določeno na podlagi tako dolžine besedila, njegove zahtevnosti in namembnosti kot tudi jezika, v katerega ali iz katerega je tega treba prevesti.

Z izjemo Slovenije in Hrvaške se torej južnoslovanski jeziki zapisujejo v cirilici. Oblika njenih črk temelji na grški pisavi, medtem ko so šumniki ohranili podobo glagolice, saj jih grščina ne pozna. Pisava je sicer dobila ime po Cirilu. Na ta način se ohranja spomin nanj, vsi, ki besedila zapisujejo s ciriličnimi črkami, pa se mu s tem tudi vsak dan posebej poklonijo ter ohranjajo kulturo pisanja.

Tako latinična kot cirilična pisava sodita med abecedne pisave, pri čemer drugo uporablja sedem slovanskih jezikov. V njej se namreč zapisujejo bolgarščina, makedonščina, ruščina, beloruščina, ukrajinščina, rusinščina in srbščina. Kljub temu pa ni vezana izključno na slovanske jezike, saj jo uporabljajo tudi v Mongoliji in Moldaviji, pa tudi na ozemlju Ruske federacije ter nekdanje Sovjetske zveze. Kot zanimivost lahko navedemo še, da je posebnost Srbije in tudi Črne gore ta, da besedila zapisujejo tako v latinici kot cirilici, zato na popotovanju po južnih krajih nikar ne bodite presenečeni, če zasledite napise ali table v obeh pisavah.

Prevajanje jezikovnega sporočila in pretvorba pisave

Bistvo prevajanja seveda predstavlja prenos sporočila v drug jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika prevajanje opredeljuje z naslednjimi besedami:

prevajanje ǀ izražanje, podajanje pisanega ali govorjenega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika

Sinonima zanj sta (knjižno izročilo) prestavljanje in (starinsko) tolmačenje.

A se je ob tem treba zavedati, da je prevajanje zaposlitev, ki zajema ne le pretvarjanje sporočila iz enega jezika v drugega, temveč, kadar gre za jezike, ki si ne delijo pisave, tudi pretvorbo pisave. Kot omenjeno, si slovenščina in makedonščina pisave ne delita, si jo pa zato slovenščina in hrvaščina.

Gotovo veste, da hrvaščina pozna črke in glasove, kot so ć, lj, nj, dž in đ, ki jih denimo slovenščina ne. In da angleščino tvorijo tudi q, x, y in w, ki so slovenščini neznane. Gre za različice latinične pisave in podobno je s cirilico, ki prav tako pozna več variacij. Prav te pa prevajanje in pretvorbo pisave znajo otežiti, saj tako kot lažne prijatelje poznata slovenščina ter hrvaščina (o tem smo podrobneje pisali v prispevku z naslovom Prevajanje: ko sorodnost jezikov postane vir napak, jih poznata tudi latinična in cirilična pisava.

Gre za črke z enako ali podobno glasovno vrednostjo oziroma za črke, ki so po izgledu podobne v obeh pisavah, a imajo drugačno glasovno vrednost. Tako si cirilica in latinica delita črke A, E, K, M, O, T ter I in J, kjer se te uporabljajo, medtem ko med lažne črkovne prijatelje sodijo B, H, P, C, Y in X.

Dober prevajalec bo poznal tako ene kot druge. In Grens-tim združuje prevajalce, ki jim ni tuj nobeden od južnoslovanskih, pa tudi drugih jezikov, medtem ko je cirilica  pisava, v kateri berejo in pišejo enako hitro kot v latinici.

Če potrebujete prevod besedila in obenem pretvorbo pisave iz latinične v cirilično ali obratno, nas kontaktirajte. Dosegljivi smo na telefonski številki  ali elektronskem naslovu . Pridobite želene informacije in nam zaupajte prevajanje besedila, za katerega boste odšteli razumen znesek, predvsem pa v zameno, poleg kakovostnega prevoda, prejeli poglobljeno in vam prilagojeno obravnavo.