Slovanski jeziki: tako podobni, a tako različni!anski jeziki: tako podobni, a tako različni!

by Sonja Kolar | Feb 9, 2022 | Posebnosti jezika

Slovanski jeziki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske.

Jezik od samega začetka civilizacije velja za osnovno sredstvo ubesedovanja tako snovnega kot notranjega, čustvenega sveta. V njem namreč mislimo, čutimo, si ustvarjamo različne predstave, načrtujemo in navsezadnje navezujemo stike z drugimi. A če je nebesedni jezik, kamor sodita denimo mimika in kretnje, univerzalni ter ga z nekaj manjših kulturnih razlik lahko razume kdorkoli kjerkoli na svetu, je besedni vezan na točno določeno geografsko področje. Kar človeštvo zagotovo plemeniti in poudarja njegovo bogatost. Slabost tega pa je, da nas ljudje na drugem koncu sveta pogosto ne razumejo, zaradi česar vsakršno sporazumevanje zahteva prevod, pa čeprav je med obema jezikoma mogoče najti nešteto povezav.

V tem članku se bomo zato posvetili slovanskim jezikom, ki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske. Vsem njim so, ker so del družine slovanskih jezikov, skupne številne značilnosti. Kljub temu pa je med njimi prav zaradi široke razvejanosti mogoče najti tudi obliko razlik.

Zaradi tega vsaka oblika komunikacije, najsi bo pisna najsi bo govorjena, zahteva poglobljen, strokoven, pa vendar ugoden prevod. V podjetju Grens-Tim nudimo poceni prevode različnih vrst besedil, pri čemer slovanski jeziki predstavljajo jedro našega prevajalskega dela. Slednjega opravljamo strokovno in hitro, upoštevajoč želje ter potrebe naročnikov, pa tudi samo vrsto besedila. Da bi se v to prepričali, nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov .

Slovanski jeziki in njihova delitev

Slovanski jeziki so prisotni v Srednji, Jugovzhodni in Vzhodni Evropi ter Severni Aziji, sodijo pa v skupino indoevropskih jezikov. Oglejmo si podrobneje njihovo delitev.

Govorci kateregakoli od zgoraj naštetih jezikov se imenujejo Slovani, nekoč tudi Slavi, Slavoni in celo Sloveni. Gre za etnično oziroma jezikovno skupino ljudi, ki kot sredstvo komunikacije uporablja slovanske jezike.

Njihova zgodovina sicer ni povsem jasna, vsaj ne pred šestim stoletjem, ko so omenjeni v bizantinskih zapisih, vemo pa, da so ljudstva, kasneje imenovana Slovani, že približno 1500 let pred našim štetjem naseljevala območje med zahodno Poljsko in reko Dneper v Belorusiji. Zaradi dokaj velikega geografskega področja so si ti kulturo delili z drugimi ljudstvi, kar pomeni, da o njihovi lastni, edinstveni kulturi, ostaja le malo sledi. Razlog za to se lahko nahaja v dejstvu, da te niso razvili ali pa, še verjetneje, da se je zaradi sobivanja z drugimi ljudstvi njihova kultura sčasoma izgubila oziroma spojila s kulturo drugih ljudstev.

Kljub temu pa danes med slovanskimi jeziki najdemo posebnost, ki nam medsebojno sporazumevanje v veliki meri olajša, kar pa ne pomeni, da prevod pisnih besedil ni več potreben …

Medslovanščina

Zadnje desetletje je nadvse popularen esperanto, mednarodni pomožni sporazumevalni jezik, ki naj bi vsem ljudem omogočal enakopravno, neposredno komunikacijo, pri čemer ta ohranja elemente maternega jezika. Ker je zasnovan povsem logično, je hitro in lahko učljiv. Podobne lastnosti pa ima tudi medslovanščina, pogosto imenovana interslovanščina, esperanto slovanskih jezikov.

Medslovanščina je umetno ustvarjen jezik, razvit s strani skupine jezikoslovcev iz različnih držav, a ta navkljub temu ohranja naravne prvine. Izmišljene namreč niso del njega, saj temelji na starocerkvenislovanščini, “materi” vseh slovanskih jezikov, in besednjaku živih slovanskih jezikov. Kot zanimivost naj navedemo, da slovar medslovanščine vsebuje več kot 37.000 besed, namenjenih sporazumevanju pripadnikov različnih slovanskih jezikovnih skupin, vključujoč vse tri zgoraj omenjene (južnoslovanska, vzhodnoslovanska, zahodnoslovanska).

Začetki snovanja medslovanskega jezika segajo v leto 2006, ko je nizozemski prevajalec Jan van Steenbergen dal pobudo za enostaven, univerzalen medslovanski jezik, ki bi pripadnikom Slovanov olajšal medsebojno sporazumevanje. Kar je mogoče zaradi sorodnosti med posameznimi slovanskimi jeziki, četudi med njimi obstajajo številne ločnice.

Zamisel se je sčasoma razširila in leta 2011 združila s projektom novoslovanščine češkega profesorja Vojtěcha Merunke ter kasneje dobila danes uveljavljeno ime medslovanščina. S tem so govorci kateregakoli slovanskega jezika dobili skupni imenovalec, ki jim pomaga pri sporazumevanju, še pomembneje pa je, da so govorci ozavestili jedro lastnega in s tem tudi drugih jezikov.

Govorna komunikacija med pripadniki različnih slovanskih jezikov s pomočjo medslovanščine torej ne predstavlja več težav. Drugače pa je s pisanimi besedili, ki napak ne trpijo. Ta še vedno zahtevajo natančen, jasen, neposreden prevod, ki sporočilo izvirnika posreduje tujejezičnemu bralcu.

V Grens-Timu se tega zavedamo, zato so naše merilo profesionalnost, strokovnost, cenovna dostopnost, prilagodljivost in učinkovitost. Svoje delo opravljamo vestno, naš cilj pa je prenos vašega sporočila tujemu govorcu. Iz tega razloga nudimo ugodne prevode različnih vrst besedil, s poudarkom prav na slovanskih jezikih, še posebej južnoslovanskih, s katerimi smo si nekoč delili državo.

Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov , nam posredujte vse potrebne informacije, ki nam bodo pomagale razumeti, kakšen je namen vašega besedila in kdo njegov ciljni uporabnik, mi pa bomo poskrbeli, da bo naslovnik v celoti razumel vaše sporočilo.

Posebnosti srbskega jezika

by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Posebnosti jezika

Srbščina je južnoslovanski jezik, ki so ga v preteklosti želeli združiti s hrvaščino in ustvariti enoten jezik t.i. srbohrvaščino. Po razpadu Jugoslavije so vsi jeziki, vključno s srbščino in hrvaščino ponovno postali samostojno jeziki. Srbščino govorijo v Srbiji, Črni gori, v Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), delih Hrvaške in srbskih enklavah. Srbščino govorijo tudi mnogi zdomci in izseljenci v Sloveniji in drugih delih Evrope.

Srbski jezik je poseben že zato, ker spada med balkanske jezike, ki so kot že omenjeno, stalno spreminjajoči in zaradi pestre zgodovine držav tudi zelo posebni. Občutljivost prebivalcev držav bivše Jugoslavije na svoj jezik in jezikovne značilnosti je zato velika in nikakor se ne sme zgoditi, da bi se katere izmed različnih jezikovnih značilnosti teh držav med seboj pomotoma pomešale. Odgovornost prevajalca je zato pri prevajanju v jezike, kot so bosanščina, hrvaščina in srbščina, velika. Posebnost srbskega jezika, zaradi katere se le-ta tudi najbolj razlikuje od vseh drugih, pa je zagotovo pisava. Slovenci namreč uporabljamo latinico, tako kot mnogi drugi jeziki po svetu, medtem ko Srbija uporablja poleg latinice tudi cirilico. Latinica je torej široko uporabljen sistem po celem svetu, saj je standardna pisava za večino evropskih jezikov in mnoge neevropske jezike, kar je postala že v 19. stoletju, izhaja pa še iz časov starih Rimljanov. Cirilico uporablja 7 slovanskh jezikov. Poleg srbščine najdemo cirilico tudi v ruskem, makedonskem, ukrajinskem, beloruskem, rusinskem in bolgarskem jeziku. Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki je bila razvita v 9. Stoletju in sta jo razvila meniha Metod in Ciril, in sicer zato, da bi približala Sveto pismo tudi slovanskim ljudstvom na balkanskem polotoku. Ker pa so bile črke zelo zapletene, so jo kaj kmalu prenehali uporabljati, ohranila pa se je le na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške, vsepovsod drugod pa jo je nadomestila že prej omenjena cirilica. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da cirilica izhaja iz črk grške pisave, a s to razliko, da je nekaj črk (šumniki) ohranila iz glagolice. Ime cirilica pa izhaja iz imena Ciril, ki je sodeloval pri ustvarjanju glagolice in s tem posredno tudi cirilice. Pomembno pa je vedeti, da so nekatere črke cirilice enake kot v latinici, in imajo enak izgled, ampak drugo glasovno vrednost.

Pomembno je torej, da prevajalci podrobno in natančno prevajajo v srbščino in iz nje, saj je zelo občutljiv jezik, ki ima mnogo posebnosti, vključno s pisavo cirilico, ki je tam uzakonjena. Čeprav mislimo, da obvladamo srbo-hrvaščino, se ne zavedamo, da le-ta niti ne obstaja in da bi se morali bolj zavedati pomena pravilne rabe vseh jezikov, še posebno v državah bivše Jugoslavije, saj to posameznim državljanom ogromno pomeni. Priporočamo vam uradne prevode v srbščino s strani dobrih prevajalcev, še posebno, če ustvarjate pomemben poslovni odnos na srbskem trgu. S tem boste poslovnim partnerjem in morebitnim strankam izkazali spoštljiv odnos in ohranili svoj ugled, predvsem pa se izognili nevšečnostim. V Prevajalski agenciji Grens-Tim razpolagamo z naravnimi govorci, ki dobro poznajo srbščino in njene jezikovne značilnosti, vključno s cirilico. Dobro vedo tudi značilnosti, ki srbščino ločijo od drugih jugoslovanskih jezikov, kar je še dandanes izjemno pomembno. Če potrebujete dober, kvaliteten in ugoden prevod v srbščino, se obrnite na nas in z veseljem vam svetujemo.

Značilnosti španskega jezika

by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Posebnosti jezika

Španščina je po številu govorcev drugi najbolj razširjen jezik na celem svetu, takoj za angleščino. Kot svoj prvi, materni jezik ga govori okoli 440 milijonov ljudi, zato je takoj za kitajščino na drugem mestu. Španščino obvlada okoli 490 milijonov ljudi, večina govorcev pa živi v Latinski Ameriki.

Španščina je sicer iberoromanski jezik, imenovan tudi kastiljščina. Kastiljščina (castellano) je sicer izraz Špancev za svoj jezik, ko govorijo o svojih  regionalnih jezikih, medtem ko ga v komunikaciji glede drugih nacionalnih jezikov poimenujejo španščina (español). Poleg kastiljščine so v Španiji regionalni jeziki še galicijščina, baskovščina in katalonščina, v Baskiji, Galiciji in Valenciji. Baskovski jezik velja za enega najstarejših na svetu, čeprav njegov izvor ni znan. V Španskem jeziku najdemo veliko arabskih besed, kar je posledica davne zgodovine. Španščina je prvotno nastala iz latinščine (po prihodu rimljanov) in se kasneje razvijala pod vplivom baskovščine in arabščine. Zgodovina je tudi razlog, da se je španski jezik tako močno razširil po svetu. V 16. stoletju, med špansko kolonizacijo se je jezik namreč razširil v obe Ameriki, in še marsikam drugam.

Svoj pečat je španski jezik pustil praktično v vseh sodobnih civilizacijah, predvsem pa je španščina zagotovo jezik prihodnosti.

Posebnosti češkega jezika

by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Posebnosti jezika

Češki jezik je uradni jezik na Češkem, kjer ga govori več kot 9 milijonov ljudi, govorijo pa ga tudi drugod po svetu (Slovaška, Poljska, Srbija, Hrvaška). Češčina spada tudi med uradne jezike Evropske unije. Češčina ima status manjšinskega jezika na Poljskem, Slovaškem in v Srbiji.

Češčina je zapleten jezik

Je zelo zapleten zahodnoslovanski jezik, saj ima kompleksno morfologijo. Zaradi skupne zgodovine jo dobro razumejo tudi na Slovaškem. Češčina spada v indoevropsko družino, v zahodno vejo slovanskih jezikov (skupaj s poljščino, slovaščino in lužiško srbščino). Češka abeceda ima 42 samoglasnikov in soglasnikov, 7 slovničnih sklonov, ednino ter množino in 5 dialektov.

Dvojnost češkega jezika

Ena izmed največjih posebnosti češkega jezika je njegova razslojenost. Obstajata namreč dve različici jezika in sicer obča, pogovorna češčina in knjižna češčina. Knjižna češčina se je razvila k 19. stoletju, ko je jezik ponovno oživel, nanj pa je vplival tudi star jezik, medtem pa se je govorjena češčina razvijala dalje po svoje. Med seboj sta obe različici razumljivi – največje razlike namreč niso v samem besedišču, temveč so bolj skladenjske in stilske narave. Knjižna češčina se najpogosteje uporablja v pisni obliki, medtem ko se pogovorna češčina uporablja pogovorno. Razlike v izgovorjavi so tako velike, da izpade pravzaprav čudno in smešno, če bi nekdo pri njih govoril knjižno češčino.

Šumnike smo v slovenščino prejeli iz češčine

Češčina ima zanimive črke s strešico, ki jih mi ne poznamo. Poleg č, š in ž nosijo strešico še Ř, Ď, Ě, ě, Ň, ň in Ť. Šumnike smo v slovenski jezik v času ilirizma v 19. stoletju prejeli prav in češčine.

Posebnosti poljskega jezika

by Sonja Kolar | Dec 15, 2021 | Posebnosti jezika

Poljski jezik spada med zahodnoslovanske jezike in je uradni jezik Poljske. Poljski jezik govori približno 40 milijonov ljudi naravnih govorcev na Poljskem, ter ostale manjšine na Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Litvi ter v Ukrajini. Poljski jezik spada med uradne jezike Evropske unije. Abeceda poljskega jezika ima 32 črk, 7 dialektov in 7 sklonov. Poljski jezik se piše v latinici, ima pa precej zanimivih znakov. Običajno je pri poljskih besedah naglašen predzadnji zlog.

Poljsko gospodarstvo se razvija

Poljsko gospodarstvo se vedno bolj razvija, zato je vedno več sodelovanja med Slovenijo in Poljsko. Občutiti je mnogo več povpraševanja po prevajanju v in iz poljskega jezika v poslovne namene. Poljska je namreč velik in zanimiv trg; njihovo gospodarstvo se namreč v zadnjih letih hitro razvija – je celo eden izmed najhitreje rastočih gospodarstev v Evropi, kar pomeni dobro poslovno priložnost za slovenska podjetja, ki vstopajo na tuje trge. Če ste tudi vi eno izmed podjetij, ki boste v kratkem začeli sodelovali – ali pa že sodelujete – z nekom na poljskem trgu, boste slej kot prej potrebovali prevode raznih besedil.

Prevod v poljski jezik ali iz poljskega jezika

Prevajalska agencija Grens – tim nudi tudi navadne prevode in sodne prevode v poljski jezik ali iz njega. Naša ekipa vam ponudi kakovostne, ažurne in ugodne prevode, saj sodelujemo z mnogimi sodelavci, ki so tudi materni govorci poljskega jezika. Prevajamo besedila iz poljskega jezika in v poljski jezik na področju:

• zdravstva in farmacije;
• marketinga;
• tehnologije;
• prava;

Iz slovenskega jezika v poljski jezik (ali obratno; iz poljskega v slovenski jezik) torej prevajamo razna besedila:

• pomembne dokumente in listine;
• učbenike, knjige in revije;
• navodila;
• potrdila;

Če potrebujete prevajanje iz poljskega ali v poljski jezik, se obrnite na nas in z veseljem bomo pomagali.