Slovanski jeziki: tako podobni, a tako različni!

Slovanski jeziki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske.

Jezik od samega začetka civilizacije velja za osnovno sredstvo ubesedovanja tako snovnega kot notranjega, čustvenega sveta. V njem namreč mislimo, čutimo, si ustvarjamo različne predstave, načrtujemo in navsezadnje navezujemo stike z drugimi. A če je nebesedni jezik, kamor sodita denimo mimika in kretnje, univerzalni ter ga z nekaj manjših kulturnih razlik lahko razume kdorkoli kjerkoli na svetu, je besedni vezan na točno določeno geografsko področje. Kar človeštvo zagotovo plemeniti in poudarja njegovo bogatost. Slabost tega pa je, da nas ljudje na drugem koncu sveta pogosto ne razumejo, zaradi česar vsakršno sporazumevanje zahteva prevod, pa čeprav je med obema jezikoma mogoče najti nešteto povezav.

V tem članku se bomo zato posvetili slovanskim jezikom, ki se delijo na južnoslovanske, vzhodnoslovanske in zahodnoslovanske. Vsem njim so, ker so del družine slovanskih jezikov, skupne številne značilnosti. Kljub temu pa je med njimi prav zaradi široke razvejanosti mogoče najti tudi obliko razlik.

Zaradi tega vsaka oblika komunikacije, najsi bo pisna najsi bo govorjena, zahteva poglobljen, strokoven, pa vendar ugoden prevod. V podjetju Grens-Tim nudimo poceni prevode različnih vrst besedil, pri čemer slovanski jeziki predstavljajo jedro našega prevajalskega dela. Slednjega opravljamo strokovno in hitro, upoštevajoč želje ter potrebe naročnikov, pa tudi samo vrsto besedila. Da bi se v to prepričali, nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov .

Slovanski jeziki in njihova delitev

Slovanski jeziki so prisotni v Srednji, Jugovzhodni in Vzhodni Evropi ter Severni Aziji, sodijo pa v skupino indoevropskih jezikov. Oglejmo si podrobneje njihovo delitev.

Govorci kateregakoli od zgoraj naštetih jezikov se imenujejo Slovani, nekoč tudi Slavi, Slavoni in celo Sloveni. Gre za etnično oziroma jezikovno skupino ljudi, ki kot sredstvo komunikacije uporablja slovanske jezike.

Njihova zgodovina sicer ni povsem jasna, vsaj ne pred šestim stoletjem, ko so omenjeni v bizantinskih zapisih, vemo pa, da so ljudstva, kasneje imenovana Slovani, že približno 1500 let pred našim štetjem naseljevala območje med zahodno Poljsko in reko Dneper v Belorusiji. Zaradi dokaj velikega geografskega področja so si ti kulturo delili z drugimi ljudstvi, kar pomeni, da o njihovi lastni, edinstveni kulturi, ostaja le malo sledi. Razlog za to se lahko nahaja v dejstvu, da te niso razvili ali pa, še verjetneje, da se je zaradi sobivanja z drugimi ljudstvi njihova kultura sčasoma izgubila oziroma spojila s kulturo drugih ljudstev.

Kljub temu pa danes med slovanskimi jeziki najdemo posebnost, ki nam medsebojno sporazumevanje v veliki meri olajša, kar pa ne pomeni, da prevod pisnih besedil ni več potreben …

Medslovanščina

Zadnje desetletje je nadvse popularen esperanto, mednarodni pomožni sporazumevalni jezik, ki naj bi vsem ljudem omogočal enakopravno, neposredno komunikacijo, pri čemer ta ohranja elemente maternega jezika. Ker je zasnovan povsem logično, je hitro in lahko učljiv. Podobne lastnosti pa ima tudi medslovanščina, pogosto imenovana interslovanščina, esperanto slovanskih jezikov.

Medslovanščina je umetno ustvarjen jezik, razvit s strani skupine jezikoslovcev iz različnih držav, a ta navkljub temu ohranja naravne prvine. Izmišljene namreč niso del njega, saj temelji na starocerkvenislovanščini, “materi” vseh slovanskih jezikov, in besednjaku živih slovanskih jezikov. Kot zanimivost naj navedemo, da slovar medslovanščine vsebuje več kot 37.000 besed, namenjenih sporazumevanju pripadnikov različnih slovanskih jezikovnih skupin, vključujoč vse tri zgoraj omenjene (južnoslovanska, vzhodnoslovanska, zahodnoslovanska).

Začetki snovanja medslovanskega jezika segajo v leto 2006, ko je nizozemski prevajalec Jan van Steenbergen dal pobudo za enostaven, univerzalen medslovanski jezik, ki bi pripadnikom Slovanov olajšal medsebojno sporazumevanje. Kar je mogoče zaradi sorodnosti med posameznimi slovanskimi jeziki, četudi med njimi obstajajo številne ločnice.

Zamisel se je sčasoma razširila in leta 2011 združila s projektom novoslovanščine češkega profesorja Vojtěcha Merunke ter kasneje dobila danes uveljavljeno ime medslovanščina. S tem so govorci kateregakoli slovanskega jezika dobili skupni imenovalec, ki jim pomaga pri sporazumevanju, še pomembneje pa je, da so govorci ozavestili jedro lastnega in s tem tudi drugih jezikov.

Govorna komunikacija med pripadniki različnih slovanskih jezikov s pomočjo medslovanščine torej ne predstavlja več težav. Drugače pa je s pisanimi besedili, ki napak ne trpijo. Ta še vedno zahtevajo natančen, jasen, neposreden prevod, ki sporočilo izvirnika posreduje tujejezičnemu bralcu.

V Grens-Timu se tega zavedamo, zato so naše merilo profesionalnost, strokovnost, cenovna dostopnost, prilagodljivost in učinkovitost. Svoje delo opravljamo vestno, naš cilj pa je prenos vašega sporočila tujemu govorcu. Iz tega razloga nudimo ugodne prevode različnih vrst besedil, s poudarkom prav na slovanskih jezikih, še posebej južnoslovanskih, s katerimi smo si nekoč delili državo.

Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov , nam posredujte vse potrebne informacije, ki nam bodo pomagale razumeti, kakšen je namen vašega besedila in kdo njegov ciljni uporabnik, mi pa bomo poskrbeli, da bo naslovnik v celoti razumel vaše sporočilo.